Nova pridobitev Zdravstvenega doma Domžale: Razvojna ambulanta v novih prostorih

Zdravstveni dom Domžale je bogatejši za nove prostore, kjer se po novem nahaja razvojna ambulanta. Gre za enega večjih projektov v zadnjih letih, ki so ga v Zdravstvenem domu Domžale izvedli v sodelovanju z Občino Domžale, z njim pa so rešili prostorsko stisko, s katero so se srečevali v zavodu. Obenem pa je razvojna ambulanta dobila vse svoje prostore na enem mestu.

Razvojna ambulanta je pediatrična služba, ki nudi možnost zgodnje obravnave in nadaljnje pomoči otrokom in mladostnikom z različnimi motnjami v razvoju. Razvojna ambulanta, ki od leta 2013 deluje kot samostojna služba v okviru Zdravstvenega doma Domžale, pokriva celotno domžalsko-kamniško območje, saj poleg občin Domžale, Trzina, Mengša, Lukovice in Moravč, pokriva tudi občini Kamnik in Komendo.

Slavnostno odprtje novih prostorov Razvojne ambulante, ki ima samostojen vhod z zahodne strani stavbe zdravstvenega doma, z dostopom za invalide, je potekalo v petek, 9. novembra 2018. Poleg gostov iz številnih zdravstvenih ustanov iz Slovenije, so se odprtja novih prostorov udeležili tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, župan Občine Mengeš Franc Jerič, župan Občine Lukovica Matej Kotnik in podžupan Občine Moravče Stanislav Ravnikar.

V uvodu odprtja novih prostorov Razvojne ambulante je vse zbrane pozdravila Polona Darja Burja, dr. med. spec, nova direktorica Zdravstvenega doma Domžale, ki je dejala, da je za izgradnjo novih prostorov najbolj zaslužen donedavni direktor Janez Svoljšak, dr .med. spec.

V uvodu odprtja novih prostorov Razvojne ambulante je vse zbrane pozdravila Polona Darja Burja, dr. med. spec, nova direktorica Zdravstvenega doma Domžale, ki je dejala, da je za izgradnjo novih prostorov najbolj zaslužen donedavni direktor Janez Svoljšak, dr .med. spec., skupaj s svojo ožjo ekipo Anjo Ocepek, mag.ekon. in posl. ved, preiz. notr. rev., pomočnico direktorja za ekonomsko-finančne in splošne zadeve in Tino Urankar, dipl. med. sestra, pomočnico direktorja za zdravstveno nego.

Po besedah Janeza Svoljška, dr. med. spec., je razvojno ambulanto v ZD Domžale pred mnogimi leti uvedel dr. Grošelj, ta je bila med prvimi v Sloveniji, zato ima skrb za razvojno motene otroke v Domžalah prav po njegovi zaslugi, že dolgo dejavnost. Razvojna ambulanta je svoje delo začela opravljati v zelo skromnih prostorih, skozi leta pa se je dejavnost razvijala z novimi aktivnostmi in tudi s sodelovanjem z drugo stroko, zato so bili obstoječi prostori te ambulante že na robu zmogljivosti oziroma neprimerni: »S tega razloga smo že nekaj časa nazaj začeli razmišljati, kako rešiti ta problem. Skupaj z Občino Domžale smo izvajali aktivnosti, ki so leta 2015 pripeljale do tega, da smo prišli že tako daleč, da smo lahko pričeli z obnovo teh prostorov.«

Z načrtovanjem in obnovo prostorov so pričeli v lanskem letu, kar je bil po njegovih besedah za njih velik projekt, če ne po obsegu celo največji projekt do sedaj. Zahvaljujoč vztrajnosti in natančnosti sodelavcev, so dela potekala po načrtu, prav tako je bilo delo opravljeno kakovostno in v začrtanih finančnih okvirih. Omenil je tudi, da razvojna ambulanta pokriva občine na domžalsko-kamniškem območju, kar kaže tudi na se na področju zdravstva oblikuje enoten prostor, kateremu naj bi se v prihodnosti pridružila tudi urgentna ambulanta oziroma nova urgentna oblika.

Svoljšak je še povedal, da se je Zdravstveni dom Domžale stalno širil z dejavnostmi, ti prostori, kjer se po novem nahaja razvojna ambulanta, pa so bili zadnji prostori, ki so jih še lahko uporabili. Kar pomeni, da sedaj v tej ustanovi nimajo več možnosti za širitev. Ob koncu je dodal, da bo zaradi prostorske stiske in pa tudi zaradi povečevanja prebivalstva na tem območju ter strokovnih zahtev, potrebno povečati aktivnosti za širitev obstoječega zdravstvenega doma.

Vodja Razvojne ambulante Breda Šušteršič, dr. med. spec. ped., je povedala, da njihova ekipa v ambulanti, ki je kot samostojna služba v okviru ZD Domžale pričela delovali leta 2013, šteje osem članic, ki jo sestavljajo zdravnica, višja medicinska sestra, razvojni fizioterapevti, razvojni delovni terapevti in razvojni govorni terapevti. Seveda upajo na kadrovsko širitev, ki je nujno potrebna, saj pokrivajo območje z 20 tisoč otroci in mladostniki v starosti od 0 do 19 let. Prav tako v zadnjih letih na račun priseljevanja beležijo porast števila otrok.

Otroci z razvojno motnjo so skupina, ki potrebuje posebno skrb in posebno nego tudi v okviru zdravstva. Poleg pediatrov na primernem nivoju, zanje skrbi mreža razvojnih ambulant, ki je v Sloveniji regijska entiteta. V Sloveniji je 21 razvojnih ambulant, v katerih delujejo timi, ki so še vedno nekje nepopolni.

Po besedah Šušteršičeve se razvojne motnje pojavljajo v prevalenci približno od 10 do 20 % populacije otrok. Z nihanjem ali upoštevanjem samo težje razvojne in kombiniranje razvojne motnje ali tudi bolj blage razvojne motnje. Beležijo tudi porast tako imenovanih blažjih razvojnih motenj. To so predvsem motnje, ki jih zaznavajo, ko otroci prehajajo iz predšolskega v šolsko okolje. To so učne težave, ki se pojavijo kot motnje branja in pisanja, vedenjske čustvene in socialne motnje, motnje pozornosti, povezane z šolsko uspešnostjo in samo podobo otrok. Medtem, ko na težje razvojne motnje ostajajo na enaki incidenci, na primer cerebralna paraliza kot najbolj znana in najtežja gibalna oviranost, v incidenci približno tri promile. Ti otroci potrebujejo zgodnjo in dolgotrajno terapevtsko obravnavanje. Razvojna motnja je definirana kot težave v duševnem, gibalnem in senzoričnem razvoju, zato so potrebne tudi multidisciplinarne timske obravnave: »Naša institucija sodeluje tudi z zunanjimi institucijami. V diagnostiki otroke napotujemo iz sekundarnega nivoja na terciarni nivo; v pediatrično kliniko ali v splošne bolnišnice, kjer opravljajo bolj zahtevne diagnostike. Enostavno diagnostiko opravljamo pri nas, kjer tudi svetujemo staršem ter sodelujemo z drugimi službami v zdravstvenem domu.«

Veliko je tudi vprašanj, zakaj nam razvojne motnje naraščajo. Šušteršičeva pravi, da je dejavnik gotovo multikavzalnik: »Preveč je nedonošenih prezgodaj rojenih otrok, pogosto imajo zdravstvene zaplete. Veliko se pogovarjamo o spremembah v prehrani (naraščanje uživanje industrijsko predelane hrane), spremembe v negi otrok že v najzgodnejšem obdobju, saj je premalo igre v pravilnih položajih in igre zunaj. Potem so še spremembe v dnevnih aktivnostih otrok, saj otroci premalo prostega časa preživijo zunaj in vse preveč posegajo po sodobnih orodjih, s katerimi preživljajo svoj prosti čas.«

Po njenih besedah se trudijo slediti evropskim smernicam, ki narekujejo, da naj bo obravnava otroka z motnjo v razvoju in njegove družine zgodnja ter dostopna vsem, ne glede na težo diagnoze, ne glede na kraj bivanja družine in ne glede na finančne in druge zmožnosti družine: »Ta pomoč naj bo čim bolj multidisciplinska, se pravi medicinska, kar skušamo zagotavljati v medicinskih institucijah, izobraževalna, kar doživljamo s sodelovanjem z predšolskimi in šolskimi ustanovami ter psihosocialna obravnava. Obravnava mora biti usmerjen k otroku in njegovi družini. Seveda pa se bomo še naprej trudili za široko sodelovanje z vsemi različnimi strokovnjaki in institucijami.«

Nove prostore sta s prerezom traku odprla Janez Svoljšak, dr. med. spec. in Breda Šušteršič, dr. med. spec. ped., za krajši kulturni program pa je poskrbel kitarist Miha Kralj. Sledil je ogled sodobnih in lepo urejenih prostorov, v katerih bo delo zagotovo veliko bolj prijetno in v zadovoljstvo zaposlenih ter uporabnikov.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar