Na Rudniku s spominsko slovesnostjo obeležili 74. obletnico tragedije borcev in aktivistov OF

Na Rudniku pri Radomljah je v soboto, 5. januarja 2019, potekala vsakoletna spominska slovesnost v spomin na dogodke, ki so se na tem območju odvijali 6. januarja 1945 in v katerih je življenje zaradi izdaje izgubilo preko 30 borcev NOB.

Slovesnost je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, v sodelovanju z Občino Domžale, kjer je zbrane sprva nagovorila njihova predsednica Marija Majhenič, ki je na kratko opisala tragičen dogodek, ko so na mrzlo zimo okrog božiča pod streli okupatorja umrla mlada življenja. Le-ti so zaradi izdaje umrli na pragu svobode, svoja življenja so žrtvovali za nas, za svobodno domovino, za boljši svet. Tokratna slavnostna govornica je bila podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec, ki se je padlim poklonila skupaj s predsednikom in častnim predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušanom Božičnikom in Matevžem Koširjem ter predsednico Združenja borcev za vrednote NOB Domžale Marijo Majhenič. Dogodka se je udeležil tudi župan Občine Kamnik Matej Slapar.

Za glasbeno popestritev spominske slovesnosti, ki jo je povezovala Dragica Jeretina Anžin, so poskrbel pevci Moškega pevskega zbora Radomlje pod vodstvom Primoža Leskovca ter trobentač Matevž Zlatnar. Z recitacijami sta na pretekle dogodke spomnili učenki Podružnične šole Ihan Maša Jakoš Vasle in Lana Komatar pod mentorstvom Marte Krabonja. Posebno noto so slovesnosti dodali praporščaki  združenj borcev za vrednote NOB in veteranskih organizacij ter člani častne enote Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale.

V uvodu svojega slavnostnega govora je podžupanja mag. Renata Kosec povedala, da je danes zgodovina ponovno oživela, saj se spominjajo tragičnih dogodkov, ki so se zgodili na kraju, kjer so se zbrali ter se poklonili vsem tistim, ki so se pogumno, nesebično, brez pomislekov uprli močnejšemu sovražniku: »To so bili očetje, bratje, sestre in prijatelji, hrabri ljudje, ki so se borili za pravico do obstoja in človeškega dostojanstva. Prav njihova pogumna dejanja so nam omogočila možnosti za obstanek, razvoj in celo kasnejšo samostojnost. »

V nadaljevanju je opisala mrzle januarske dneve 6. januarja leta 1945, ko je po najhujšem zimske ofenzive tedanji sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik, Edvard Peternel – Tinko sklical vse okrožne politične delavce, da bi se dogovorili o nadaljnjem delu in nalogah do konca vojne. V bunkerjih nekdanje okrožne tiskarne se je zbralo okoli 30 tovarišev in tovarišic. V času obkolitve s strani sovražnika so bili popolnoma nemočni, začeli so biti neenak boj z močnejšim sovražnikom, ki jih je obkolil. Le malo se jih je rešilo, 10 jih je ostalo v bunkerjih, 10 jih je sovražnik naslednji dan ustrelil. Z njihovo smrtjo je partijsko okrožje izgubilo številne predane in požrtvovalne tovarišice in tovariše.

»Spomin na vse te dogodke ne sme nikoli ugasniti. Ta spomin je del preteklosti našega naroda, opominja nas na veličino boja in na vse, kar je zaznamovalo pot slovenskega naroda do samostojne Slovenije. Prav tako nas opominja, da lahko le združeni, povezani in skupaj premostimo mnoge ovire, ki so na poti do naših ciljev ter tako izničimo skrbi, ki nas pestijo v današnjih časih. Zato naj tovarištvo, solidarnost, odločnost in pogum postanejo vrline, ki nas bodo odlikovale in njihove vrednote, za katere so se borili, naj postanejo tudi naše resnične vrednote,« je poudarila podžupanja, saj je po njenih besedah to naša zgodovina, ki so jo pisali ljudje, ki so se borili za svobodo in svojo domovino ter so bili za vse to pripravljeni žrtvovati največ, kar so imeli. Svoja življenja in svoje sanje: »Del teh spominov je zapisal Vinko Žebovec – Vilko v svoji avtobiografiji, v kateri je znova podoživljal nekatere najtežje dogodke iz svojega življenja. Le-to vam danes poklanjamo z namenom, da ostanejo ti dogodki živi še naprej.«

Podžupanja je ob zaključku govora zbrane povabila, da se skupaj še enkrat poklonijo vsem žrtvam v znak priznanja in spoštovanja za njihov upor ter njihovo žrtvovanje: »Želim si, da bi v življenju vsi udejanjali njihove vrednote, saj bomo le združeni in enotni lahko ustvarili prostor, ki bo prijeten in varen za vse nas. Naj vam ob tem v letu 2019 zaželim veliko miru, zdravja in prijetnih trenutkov ter življenje z ljudmi, ki jih na vsakem koraku spremlja zadovoljstvo in pozitiven pogled na svet.«

Udeleženci letošnje spominske slovesnosti so prejeli tudi brošuro – avtobiografijo Vinka Žebovca – Vilka iz Rudnika, za kar je poskrbela Občina Domžale, ki je naročila in financirala ponatis te brošure, ki jo je lani izdalo Združenje borcev za vrednote NOB občine Kamnik, uredil pa jo je Franci Gerbec. Ponatis avtobiografije in V avtobiografiji so opisani nekateri najpomembnejši dogodki iz NOB, s katerimi je želel ohraniti spomin na tri svoje padle brate Janeza-Romana, Mihaela-Svobodo in Cirila-Ratka ter preživelega brata Jožeta-Lipka, kakor tudi očeta Ignaca, mamo Frančiško in sestro Minko, kakor tudi vseh 15 padlih sovaščanov iz 8 hiš majhne vasi Rudnik. Po besedah urednika Francija Gerbca gre za pričevanje enega redkih še živečih borcev NOB, ki je skupaj s svojo družino veliko pretrpel za to, da danes lahko živimo v svoji svobodni državi. Vinko Žebovec – Vilko je med vojno kot borec deloval v Kamniškem bataljonu, Cankarjevi brigadi, Šlandrove brigade, kot komisar protitankovske baterije II. diviziona 15. divizije, bil pa je tudi graditelj partizanskih bolnic – bolnice Triglav na Kolovcu in drugih bolnic na območju Tuhinjske doline in Zgornje Savinjske doline.

Avtor: Miha Ulčar; Foto, video: Miro Pivar