Na Občini Domžale z žalno sejo počastili spomin na spoštovanega in cenjenega Staneta Kovača

V sejni sobi Občine Domžale je danes, 9. marca 2018, potekala žalna seja ob smrti Staneta Kovača, člana Občinskega sveta Občine Domžale, v mandatnem obdobju 2002-2006 izvoljen na Listo obrtnikov-podjetnikov, 2010-2014, 2014-2018 izvoljen na LTD – Toni Dragar – Lista za vse generacije in predsednika Gasilske zveze Domžale ter nosilca drugih pomembnih funkcij v naši lokalni skupnosti.

Žalne seje, s katero so počastili spomin na spoštovanega in cenjenega pokojnika Staneta Kovača, ki bi 2. aprila 2018 dopolnil 56 let, so se udeležili njegovi domači, župan Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, častni občani, poslanec v Državne Zboru Kamal Izidor Shaker, svetnice in svetniki, predstavniki Gasilske zveze Domžale, predstavniki Civilne zaščite, godbeniki, veterani vojne za Slovenijo, predsedniki krajevnih skupnosti ter nekateri sopotniki na njegovi življenjski in delovni poti.

Pogreb pokojnega Staneta Kovača bo jutri, 10. marca ob 15. uri na domžalskem pokopališču.

O življenjski in delovni poti pokojnega Staneta Kovača je župan Toni Dragar na žalni seji povedal:

»Spoštovani, pravijo, da je med različnimi človeškimi potmi, tudi pot, na kateri dobi življenje pravi smisel. Stane Kovač, Kebrov Stane, včasih tudi Stanči, jo je našel, Našel je to svojo pot, jo pokončno prehodil in iz časnosti prešel v večnost. Ampak saj ta odhod ni tisto, kar nas loči in tudi življenje samo po sebi ni tisto, kar nas povezuje. Veliko je trdnejših vezi in teh na življenjski poti spoštovanega Staneta Kovača ni nikoli manjkalo, kot ni manjkalo življenjskih vrednot, zaradi katerih smo ga cenili: delavnost, modrost, sočutje, naklonjenost, prijaznost, pomoč, prijateljstvo, preudarnost, izkušenost, domačnost, odprtost, podjetnost. Zaradi vseh teh njegovih lastnosti smo ga cenili in nekaj vemo že sedaj:  Ko umreš, se ne vrneš! Ostaneš pa! Večno živ v hvaležnem spominu!

Življenjska pot Staneta Kovača, Domžalčana od nog do glave,  se je začela 2. aprila 1962 v zelo znani domačiji pri Kebru, ki se ponaša z več kot 200 letno tradicijo. Njegov praded Matej Janežič je bil župan Domžal 45 let, Kebrovi so bili med ustanovnimi člani prvega gasilskega društva v našem mestu. Za Staneta je bilo značilno veliko spoštovanje do očeta, mame Angelce pa se mnogi spominjajo kot simbola in prispodobe dobrote, kakršen je bil tudi Kebrov Stane.

Kot mladenič je bil športnik, nogometaš, tako uspešen, da je igral v tedanji slovenski kadetski reprezentanci, uspešen smučar v domžalskem smučarskem klubu, tudi telovadec v TVD Partizan, tabornik. Njegova želja je bila, da se usmeri v šport, a jo je premagala družinska tradicija skrbi za domačo gostilno, ki je tudi pod njegovim vodstvom ob skrbni pomoči žene Irene ostala ena od  znamenitosti Domžal. Ob skrbi za družino se je razdajal na številnih področjih naše družbe, povsod  tam, kjer je s svojim znanjem in pridobljenimi izkušnjami lahko pomagal in koristil.  Po srcu je kljub vsemu ostal športnik, ki je najbolj užival v hokeju na ledu in smučanju.

Kar trikrat je bil izvoljen za člana Občinskega sveta Občine Domžale.  V letih  2002 do 2006 je bil  izvoljen na listi obrtnikov in podjetnikov. Zadnje obdobje od leta 2010 pa dvakrat na Listi Toni Dragar – Lista za vse generacije.

Kot svetnik je deloval tudi v nekaterih komisijah in odborih, posebej povezanih s podjetništvom in turizmom.   Bil je vesten in odločen, odgovoren, na stvari je gledal kot podjetnik, zagovarjal resnične interese ljudi, obrtnikov in podjetnikov ter jim skušal s predlaganimi odločitvami pomagati. Ni veliko govoril, ampak kadar je, smo vedeli, da je treba o njegovih predlogih premisliti. Dolga leta je opravljal tudi funkcijo člana Komisije za turizem ter veliko prispeval, da je Občina Domžale, predvsem pa posamezna turistična društva napredovala tudi na tem področju. Stane Kovač je imel rad Domžale, pa tudi svojo domovino Slovenijo.

Sodeloval je v vojni za Slovenijo in bil veteran te osamosvojitvene vojne. Ne nazadnje pa vendar – tudi prvi maji v Domžalah odslej ne bodo več takšni, kot so bili, ko je Stane pogostil godbo in vse udeležence povorke ter bil srečen, da se tradicija nadaljuje.

Naš prijatelj in sodelavec Stane Kovač je bil uspešen podjetnik, ki je nadaljeval tradicijo Kebrove gostilne- ene najbolj znanih in priljubljenih gostiln.

Tvoje delo pa je v veliki meri vtkano tudi v korektno sodelovanje  med občino in Obrtno zbornico Domžale, kjer si opravljal vrsto pomembnih funkcij: predsednik sekcije gostincev, član sekcije pri Obrni zbornici Slovenije, soakter nacionalnega projekta Gostilna Slovenija, podpredsednik Obrtne zbornice Domžale. Kot so poudarili na včerajšnji žalni seji Obrtne zbornice Domžale, je bil Stane Kovač  dolgoletni steber – tako v dobesednem kot v prenesenem pomenu te besede, saj sta bila obrt in Kebrov Stane eno.  Tako v letih, ko je nastajala Obrtna zbornica Domžale, kot v zadnjem obdobju, ko so jo skupaj z njim in tudi po njegovi zaslugi postavljali na nove temelje. Na tem področju zanj ni bilo  polovičarstva. In ne omahovanja.

Izjemno življenjsko energijo, ki je bila nalezljiva in osupljiva hkrati, je prelival tudi v posel. Bil je zraven ob organizacijah odmevnih razstav  obrti in podjetništva, se na njih odlikoval kot gostinec. Za to področje Stane Kovač ni bil le človek z veliko začetnico in izjemen prijatelj, bil je zanesljiv, odgovoren – človek na mestu skratka.

Včeraj so se na žalni seji Stanetu Kovaču, predsedniku Gasilske zveze Domžale poklonili kolegi in prapori gasilske organizacije. Od osmega leta je bil član te plemenite organizacije, prehodil je pot od gasilca pionirja do člana vodstva Prostovoljnega gasilskega društva Domžale-mesto, bil je udeleženec gasilske olimpijade in skoraj dve desetletji predsednik društva, na katerega je bil ponosen in za katerega le sam in sodelavci vedo, koliko ur prostovoljnega dela je opravil. Bil je srčen gasilec, strokovno usposobljen predvsem pa človek, ki ni nikoli okleval, ko je bilo treba pomagati – tako pri preventivnih aktivnostih kot posegih ob požarih, tekmovalnih ali le prijetnih srečanjih.

Posebej ga ne bomo pozabili kot predsednika Gasilske zveze Domžale. Funkcijo je prevzel 23. maja 2013 potem, ko je že prej opravljal funkcijo podpredsednika zveze, bil član različnih organov in deloval tudi v regiji. Pri opravljanju funkcije predsednika je bil vesten, požrtvovalen, pa tudi odločen, priljubljen med društvi in gasilci vseh  starosti, človek, ki se je razumel in rad sodeloval z vsemi, ki so tako kot on, na področju gasilstva delali s srcem. S svojimi organizacijskimi sposobnosti, z močno voljo je veliko prispeval k sedanji dobri organiziranosti vseh naših gasilcev ter urejenemu področju civilne zaščite v naši občini.

Skupaj smo reševali problem organiziranosti naše profesionalne enote, skupaj najprej izvajali, nato pa ocenjevali našo pripravljenost na zaščitno reševalnih vajah, ne nazadnje smo uspešno organizirali že vrsto dobrodelnih gasilskih prireditev za pomoč socialno ogroženim gasilcem in njihovim družinam.  Na vseh teh področjih nam bo v naslednjih dneh, tednih in letih s svojo,  tudi dobro voljo in prepričanjem, da se vse da narediti, manjkal naš Stane Kovač.  Pogrešali ga bomo, kot ga bodo pogrešali njegovi prijatelji iz Gasilske zveze Koprivnica in Gasilske zveze Lendava, s katerimi smo tudi po zaslugi Staneta Kovača spletli tesne vezi prijateljstva in sodelovanja. Za svoje požrtvovalno plemenito delo je prejel vrsto priznanj.

Ob vseh aktivnostih, ki jih prav nikoli ni zmanjkalo in pri katerih je vedno hotel priti do konca, je bil naš prijatelj Stane predvsem dober mož in ljubeč oči. Še pred kratkim je ob predstavitvi v Slamniku dejal;»Sem ponosen oče petih otrok..« Posebej je bil hvaležen ženi Ireni, saj je rad poudarjal, kako, tudi zaradi njegovih številnih funkcij in zadolžitev, prevzema del njegovih bremen v gostilni in prenočiščih Keber. In res je bil  ponosen na svoje štiri sinove in hčer, ki sta jim z ženo ustvarila topel dom in jih pripeljala do izobrazbe in samostojnosti. Posebej vesel je bil, ker se uresničuje njegova želja, da bo znamenita gostilna Pri Kebru tudi v prihodnje v domačih rokah.

Dragi prijatelj Stane,

težko mi je v teh trenutkih, ko se poslavljam od tebe.  Pa ne le kot župan. Bila sva namreč dolgoletna  iskrena prijatelja. Ne morem najti pravih besed slovesa, zato naj ti to povedo pesnikove:

Ne morem pozabiti tega,

kar dan za dnem boli,

kot ni mogoče solz prikriti,

ne pota videti v temi.

Zdaj ni še dan,

vse so le sanje

vendar se spomini že bude.

Da čujem prijatelja svojega stopinje,

čeprav pod mojim oknom prav nihče ne gre.

Mnogo prekmalu si odšel, dragi sodelavec in prijatelj, še poln načrtov in želja, ki si jih želel uresničiti v naši lokalni skupnosti – skupaj z nami. Prezgodaj si se poslovil, da bi ti lahko rekli hvala. Zato, spoštovani Stane Keber, se ti ob slovesu, v imenu Občinskega sveta Občine Domžale ter vseh, ki smo s teboj kadarkoli sodelovali,  iskreno zahvaljujem za vse dobro, s čimer si pomagal graditi našo lokalno skupnost.

Domačim, posebej ženi Ireni in otrokom ter ostalim sorodnikom izrekam iskreno sožalje. Vendar ne pozabite: Kogar ne pozabijo, ta ne umre. Spomin nate, spoštovani prijatelj, bo živ, saj čas, ko obujaš spomine, nikoli ne mine.«

Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar