Na Krumperku podrli grajsko lipo in z njo več kot štiri stoletja stare spomine

Tisti, ki vas pot velikokrat zanese na Krumperk, ste zagotovo opazili, da ni več mogočne grajske lipe, ki se je več kot štiri stoletja bohotila ob konjušnici Biotehniške fakultete, nasproti graščine. Veliko naših bralcev je ob pogledu na ležeče deblo lipe zabolelo srce, porajalo pa se jim je tudi vprašanje, zakaj je morala lipa pasti. Je bila komu v napoto? So tam kakšni drugi načrti? Eden izmed bralcev se je tudi spraševal o starosti te lipe, zanimalo pa ga je tudi, če je znano, katero drevo je najstarejše v občini Domžale.

Prijetno zatočišče pred poletno vročino za krumperško gospodo

Če bi se to pripetilo pred nekaj stoletji, bi zaradi poseka mogočne lipe svoje nosove zagotovo vihala tamkajšnja grajska gospoda, saj jim je lipa bržkone predstavljala prijetno zatočišče pred poletno vročino, da ne govorimo o prijetnem vonju, ki ga lipa daje ob cvetenju, ki je običajno konec junija ali pa v začetku julija. Takrat posamezni cvet v socvetju cveti le tri dni, polno medi pa samo en dan. S prijetnim vonjem privablja množico čebel, pa tudi človeku prija posedati pod bujno zelenim in cvetočim drevesom. O tem, kakšen cirkus je nastal na dunajskem cesarskem dvoru, ko je Martin Krpan posekal najlepšo lipo na dvornem vrtu, je v svoji povesti opisal Fran Levstik. S tem se je Krpan zelo zameril presvetli cesarici, saj je ostala brez prijetne poletne sence, ki ji jo je nudila lipa. Da ne govorimo o tem, koliko napora je vložil sam cesar, da je pomiril soprogo, čeprav se je ukvarjal s še večjim problemom – Turki pred vrati cesarskega mesta. Res je, da gre za izmišljeno povest, je pa Levstik z njo nazorno prikazal praktično uporabnost lipovega lesa, saj si je iz nje Krpan izdelal kij. Lipov les je lahek, svetle barve, prijetnega vonja in zelo mehak, zato ga pogosto uporabljajo v rezbarstvu.

Že od nekdaj so lipe sadili ob pomembnih dogodkih

Lipa – lepa, zveneča slovenska beseda za priljubljeno in spoštovano drevo. Od vseh gozdnih dreves je lipa najbolj povezana z življenjskimi dogodki ljudi vseh slojev. Simbolizira prijateljstvo, zdravje, rodovitnost in pravičnost, zato je spoštovana ne samo pri nas, ampak tudi pri drugih evropskih narodih. Prav zato imajo lipe posebno vlogo v življenju krajev, saj so jih včasih najpogosteje zasadili v središču nastajajočega naselja, pod lipami pa so se zbirali vaščani, modrovali, prepevali in plesali. Že od nekdaj so lipe sadili ob pomembnih dogodkih, za posamezno domačijo, za vas, župnijo ali za ves narod. Ob osamosvojitvi, ki za Slovence prav gotovo pomeni velik zgodovinski dogodek, so marsikje posadili t. i. lipo osamosvojitve.

Grajska lipa na Krumperku je bila mnogim navdih

Kot smo že omenili v uvodu, so bili nekateri naši bralci ob pogledu na posekano grajsko lipo izredno presenečeni, med njimi je bil tudi dr. Franc Habe, ki nam je dejal, da ga je zabolelo srce, ko je videl to sliko in mogočno lipo, ki je bila priča dobršnega dela njegovega življenja, trpljenja, uspehov in sreče, odkar je leta 1974 prvič prišel v njeno mogočno senco in občutil vonj njenega cvetja. Po njegovih besedah je lipa tam stala od leta 1593 in je bila pomnik dela naše zgodovine: »Res je neizmerno škoda lipe, ki je bila tako markantna in s takšno zgodovino. Bila pa je navdih marsikomu od nas, ki smo prihajali oziroma še prihajamo na Krumperk.«

Posajena leta 1593 v čast ob vrniti Adama Ravbarja z zmagovite bitke proti Turkom

Znano je, da je bila na Krumperku rojena Ana Marija Ravbar, mati Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je svoje otroštvo preživljal tudi na tem gradu. Pozneje je v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske opisal Krumperk, na njegovi grafiki pa je vidna tudi lipa, ki je žalostno končala minule dni. Od tod po vsej verjetnosti tudi ime Valvasorjeva lipa. Lipa je povezana z najbolj znanim stanovalcem gradu Krumperk, vitezom Adamom Ravbarjem, narodnim junakom, poveljnikom kranjskih plemiških konjenikov in zmagoviti udeleženec bitke proti Turkom pri Sisku 22. junija 1593. Ker je bila posajena istega leta, je bila zagotovo njemu v čast, ko se je vrnil s te znamenite bitke. Že pred tem, okoli leta 1580, je Ravbar prvotni dvor prezidal v današnjo dvonadstropno, skoraj povsem simetrično grajeno grajsko stavbo.

Občina Domžale je pri poseku lipe sledila mnenju strokovnjaka arborista

Na Občini Domžale so nam v zvezi s posekom te lipe povedali, da jih je v sredini leta 2017 pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obvestila, da je treba staro lipo posekati in jo nadomestiti z novo. Lipo so namreč napadle parazitske glive, ki povzročajo trohnenje tkiva, kar zmanjšuje stabilnost drevesa. Obvestilu je bilo priloženo mnenje arborista. »Omenjeno območno enoto smo zaprosili za kulturno varstvene pogoje za posek lipe, v katerih je bilo priporočeno, da se lipo odstrani in jo nadomesti z novo ustreznega premera. S posekom lipe smo seznanili tudi pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave, kjer so se s posekom lipe strinjali. Občina Domžale je pri poseku lipe sledila mnenju strokovnjaka s področja arboristike in pridobila soglasja pristojnih državnih služb. Ko bodo za to vzpostavljeni primerni pogoji, bomo poskrbeli za nadomestno zasaditev,« so obrazložili na Občini Domžale.

Razkroj lesnega tkiva

Uspelo nam je pridobiti arboristično mnenje in kulturnovarstvene pogoje javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območne izpostave Kranj, ki jih je morala Občina Domžale kot investitor pridobiti in upoštevati, obenem pa je bila podlaga za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za izvedbo posega v nepremično kulturno dediščino. Arboristično mnenje je izdelal Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd, iz Arboretuma Volčji Potok (17. 8. 2017), in sicer si je lipo na pobudo oskrbnika gradu Krumperk Edvarda Dežmana ogledal v začetku junija in ponovno v začetku avgusta leta 2017. V arborističnem mnenju ugotavlja, da je lipa, ki raste ob prometni cesti in ob vhodu v konjušnico Biotehniške fakultete, v propadajočem stanju: »Na drevesu je ostalo samo še 10 do 15 odstotkov krošnje. Glavne veje se sušijo in trohnijo. V krošnji, na deblu in koreničniku so prisotne glive z vidnim trosnjaki. Pri pregledu drevesa v začetku julija in avgusta 2017 sem našel štiri različne glive, od tega so tri parazitske glive, ki povzročajo razkroj lesnega tkiva. Pred petimi leti se je drevesu zredčilo in povezalo krošnjo po modernih arborističnih metodah. V petih letih se je vitalnost in zdravstveno stanje drevesa zelo poslabšala. Vidne so poškodbe večjih dimenzij zaradi odloma vej v neurjih.«

Po mnenju strokovnjaka je lipa predstavljala veliko nevarnost

Na podlagi ugotovitev, da je drevo izredno nevarno za obiskovalce konjušnice in promet, konjušnico pa obiskujejo učenci osnovnih šol in študentje Biotehniške fakultete, je arborist predlagal ukrepe, ki bi zagotovili varno sprehajanje in zadrževanje v okolici lipe: »Parazitske glive povzročajo trohnenje zdravega lesenega tkiva (lignina) v koreninah in koreničniku. Takšno tkivo izgubi oporno funkcijo in predstavlja zelo veliko nevarnost, da nosilnost drevesa nenadzorovano in nenapovedano popusti. Lipa ima delno strohnjeno deblo, koreničnik in tri glavne korenine. Predlagam, da se drevo čim prej odstrani in nadomesti z novo čim višjo sadiko.«

Na mestu odstranjene grajske lipe bodo posadili novo lipo

Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, je glede na ugotovitve arborističnega mnenja in na podlagi 1. točke drugega odstavka 84. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine ter na zahtevo stranke Občine Domžale, v zadevi kulturnovarstvenih pogojev za poseg na območju kulturnega spomenika lokalnega pomena: Krumperk – grad Krumperk (EŠD 304), za odstranitev močno poškodovane in obolele lipe izdal naslednje kulturnovarstvene pogoje: 1. Močno poškodovano in obolelo lipo je možno odstraniti; 2. Na mestu odstranjene lipe se posadi nova, s premerom debla cca. 20–25 cm (natančna velikost sadike se določi na podlagi posveta s strokovnjaki Arboretuma).

Lipo bi lahko samo obrezali in pustili njen torzo kot spomenik

Dr. Habe pravi, da bi lipo osebno obreza, njen torzo pa pustil kot spomenik na minule slavne čase. »Žal je tako, ko o zgodovinskih rečeh odločajo birokrati! Ogled je pokazal, da bi torzo še vedno lahko ostal brez nevarnosti za okolico. Ob še živem torzu bi se lahko igrali otroci še dolga desetletja, nam bi pa ostala tudi še živa legenda,« pravi dr. Habe. Prav tako bi ob torzu lahko zasadili novo lipo, tako kot so to naredili pri Najevskih lipah. Ob tem se dr. Habe sprašuje, zakaj si gospod, ki govori o neki plesni, ni ogledal priloge o Najevskih lipah, od katerih mnoge stojijo še kot torzo in se v njih igrajo otroci. Te lipe so bile zaradi spoštovanja samo obrezane in ne posekane tako kot na Krumperku. »Zmeraj bolj sem vesel, da sem že toliko star in da sem živel v časih, ko so ljudje še imeli določen odnos do naše zgodovine in kulture ter okolja in ljudi, o katerih so odločali,« še doda dr. Habe.

Pod vaško lipo se je rodila neposredna demokracija, ki se je danes izrodila v kleptokracijo, v občini Domžale pa se je izrodil tudi naš odnos do lip

Posek omenjene lipe, pa ni ostala neopažen tudi pri svobodnem raziskovalcu, piscu, publicistu in naravovarstveniku Antonu Komatu, kar se je dotaknil tudi v svoji kolumni »Vsako izmed dreves je enkratna osebnost, kot je to vsak človek«, v zadnji številki glasila Slamnik. Med drugim je zapisal, da je bila lipa pri naših prednikih sveto drevo, simbol nežne zvestobe, trdnega prijateljstva in neomajnega zavezništva. Pod vaško lipo so gospodarji kmetij odločali o življenju in usodi vaške srenje: »Pod vaško lipo se je rodila neposredna demokracija, ki se je danes izrodila v posredno plutokracijo (kleptokracijo). Izrodil pa se je tudi naš odnos do lip v občini Domžale.« Po njegovih besedah, bi se dalo z obroči ali pa s pomočjo drevesne kirurgije podaljšati življenje starih dreves, sicer bi že zdavnaj podrli Najevsko lipo, lipo pred turjaškim dvorom, lipo v Rutu in še mnogo drugih.

Štiri stoletja spominov

Mogočne lipe na Krumperku sedaj ni več. S seboj je odnesla več kot štiri stoletja stare spomine. Tako kot je enkratna osebnost vsak človek, je to tudi vsako izmed dreves. Po besedah Antona Komata drevesa in ljudje svojo podobo spreminjamo od mladosti, zrelosti do starosti, od rojstva do smrti, od krsta do krste. Tako zibka kot krsta sta iz lesa. Les prinaša prvi in zadnji stik človeka s stvarstvom in morda so nam zato tako blizu.

Pri nas rasteta dve vrsti lip: širokolistna ali imenovana kar lipa in srčasta lipa z imenom lipovec (lipek). Obe vrsti sta si po zunanjosti zelo podobni, obe sta tudi dvospolni, kar pomeni, da lipa ni samo ženskega in lipovec ne samo moškega spola. Za lipo je značilno, da iz spečih poganjkov na deblu ali koreničniku pogosto zrastejo mladi poganjki. Iz poganjkov na panju lahko zraste več novih debel ali se združijo celo v eno drevo. Le pri redkih drevesih je list po zunanji obliki tako podoben obliki krošnje, kot je to pri lipi. Krošnja je gosta in bujne rasti.

Ohranjajmo in spoštujmo naše lipe

Kaj bodo zdaj storili s samim deblom, nam ni znano. Dr. Habe upa, da ga bodo odpeljali v kakšen muzej, in ga postavili na ogled, seveda z obrazložitvijo zgodovine lipe in Krumperka. V Domžalah nimamo muzeja, prav tako ne prav veliko zgodovinske in kulturne dediščine, med katerimi je bila tudi ta zgodovinska lipa. Žal je pa tako, da še tisto malo, kar imamo, ne cenimo dovolj. Zato, da bomo bolj cenili našo zgodovinsko in kulturno dediščino, ohranjajmo in spoštujmo naše hišne, vaške, ‘turške’, grajske pa tudi osamosvojitvene lipe, saj so živi most med mnogimi generacijami, simbol združevanja, sporazumevanja in zvestobe!

Avtor: Miha Ulčar; Foto: dr. Franc Habe, Borislav Tanasič, arhiv Gašperja Dimca