Na Alzheimer caffeju spregovorili o poteku demence in kognitivnih motnjah
V sodelovanju Doma upokojencev Domžale, Društva Spominčica Domžale in Knjižnice Domžale enkrat mesečno potekajo pogovori o demenci, ki nosijo ime Alzheimer caffe. Pogovori s strokovnjaki iz različnih področij odpirajo številna vprašanja, zanimiva za vsakogar, ne le za sorodnike ali bolnike z demencami.
Prva letošnja gostja srečanja Alzheimer caffe, ki ga je vodila Cveta Zalokar, potekal pa je v Kavarni Vej`ca v Domu upokojencev Domžale, je bila doc. dr. Maja Trošt, dr. med., izjemno zanimiva zdravnica specialistka iz Nevrološke klinike, tudi profesorica na Medicinski fakulteti. Zaposlena je na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja in na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana. Klinično največ dela z bolniki z nevrodegenerativnimi boleznimi možganov in je vodja Centra za eksrapiramidne bolezni. Sodeluje pri številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih s področja nevrodegenerativnih bolezni in funkcijskih slikanj možganov.
V uvodu srečanja je vse prisotne pozdravila Estera Bartulac, predsednica Društva spominčica Domžale, ki je na kratko predstavila njihovo društva. V nadaljevanju je dejala, da je to predavanje izrednega pomena za osebje Doma upokojencev Domžale, saj se tudi sami spopadajo s problemi demence, zato so se predavanja udeležili vsi zaposleni skupaj z direktorico Doma upokojencev mag. Natašo Zalokar.
Doc. dr. Maja Trošt, dr. med., je na srečanju najprej povedala nekaj o zgodovine demence. »Prvo zanesljivo diagnozo bolezni, ki je kasneje dobila njegovo ime, je postavil Alois Alzheimer s pregledom možganov svoje bolnice Auguste D. po njeni smrti. V možganih je opazil amiloidne plake in nevrofibrilarne pentlje. Danes imamo zdravniki veliko možnosti za zgodnjo in pravilno postavitev diagnoze alzheimerjeve in drugih tipov demenc. Eno najhitreje razvijajočih se področij diagnostike demenc so možganska slikanja,« je dejala gostja večera.
V nadaljevanju je doc. dr. Maja Trošt, dr. med. podala nekaj smernic in dognanj s slikanjem možganov z magnetno-resonančno tomografijo (MRT), kjer si lahko ogledamo strukturo možganov. Ta se pri bolnikih z demenco spreminja, možganovina propada. A vzorec propada možganovine je pri različnih demencah različen. Zato je MRT osnovna preiskava na katero napotijo vse bolnike z demenco, da bi odkrili vrsto demence in njen vzrok.
Bolezenski proces se v možganih začne že leta preden začne možganovina propadati in desetletja pred prvimi težavami s spominom in koncentracijo. Kajti že takrat se v možganih nabirajo »škodljive« beljakovine, ki krnijo delovanje živčnih celic in z leti povzročijo njihovo smrt in propad možganskega tkiva. Pri alzheimerjevi demenci so te škodljive beljakovine amiloid in nevrofibrilarne pentlje. Po besedah gostje pogovornega večera je v zadnjih letih raziskovalcem uspelo razviti »barvila«, ki obarvajo te škodljive proteine. Tako lahko danes s slikanjem ugotovijo, če se v možganih nabira katera od škodljivih beljakovin. V možganih obolelih lahko vidijo tisto, kar je Alois Alzheimer lahko videl z mikroskopskim pregledom delčka možganov obolele bolnice šele po njeni smrti.
Ta slikanja opravljajo z metodo pozitronsko emisijsko tomografijo (PET). Omogoča prikaz škodljivih snovi v možganih že zelo zgodaj, celo prej preden se pojavijo prvi znaki. Zato tovrstna slikanja, ki imajo ključno vlogo pri raziskovanju demenc in razvoju novih zdravil, odpirajo tudi številna etična vprašanja. Npr., ali si res želimo videti kaj se dogaja v naših možganih? Nam bo informacija o morebitnem nabiranju škodljivih beljakovin v možganih, danes, ko še čakamo na učinkovito zdravilo, v korist ali v nepotrebno breme?
Obiskovalci na prvem letošnjem Alzheimer caffeju dobili odgovore na marsikatero vprašanje v zvezi s potekom demence in kognitivnimi motnjami. Celoten pogovor pa si oglejte na zgornjem videu.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
