Zaključen večletni pilotski projekt “Socialna aktivacija – priložnost za zaposlitev”

V sredo 31. avgusta 2022 je na Masljevi 3 v Domžalah potekal zaključni dogodek večletnega pilotskega projekta socialne aktivacije, od leta 2017 kot »Socialna aktivacija – priložnost za zaposlitev«, od leta 2019 pa z vodilnim partnerjem IC Geoss iz Litije kot “Točka SODELOVANJA”. Projekt je nastal kot odziv na posledice gospodarske krize, s katero se je dvignilo število dolgotrajno brezposelnih oseb.

Cilj projekta, ki je financiran s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropskega socialnega sklada, je bil doseči reaktivacijo in integracijo posameznikov v družbene sisteme, ter njihova ponovna vključitev na trg dela. O Socialni aktivaciji smo na Domžalcu že pisali in sicer v prispevku z naslovom Socialna aktivacija – priložnost za nov začetek na trgu dela

Na sklepnem dogodku, so se predstavili tako udeleženci, kakor tudi izvajalci programa, ki so med drugim pohvalili vsebinsko zasnovo projekta in se ob tem zahvalili skrbni in zagnani ekipi, ki se je izoblikovala ravno s pomočjo skupne želje in cilja, pomagati ljudem pri razvoju socialnih kompetenc in lažji vključitvi na trg dela. V zadnji skupini, ki se je pravkar uspešno zaključila, je bilo vključenih 15 udeležencev, program je potekal v 3 fazah, izmenično so potekale vsebinske delavnice in pa dejanska dela pri delodajalcih.

Pet let trajajoči pilotski projekt, je deloval v različnih oblikah. Krajši trimesečni program se je izvajal v Mekinjah, dva 11-mesečna pa v Domžalah, za udeležence iz Domžal in Kamnika. V Litiji je IC Geoss izvajal 6 mesečni program in je bil nekakšen hibrid med programi. Na osnovi izkušenj, je ministrstvo oblikovalo program, ki predstavlja skupek najboljših preteklih praks in je časovno omejen na 6 mesecev. Na zaključnem dogodku je bil tudi Domžalec. V 5-ih letih je bilo v program vključenih okoli 105 udeležencev, ki so ravno s pomočjo osvojenih kompetenc lažje prišli do zaposlitve ali druge oblike vključitve na trg dela.

Delovne kompetence so udeleženci pridobivali pri delodajalcih, zato je bila velika zahvala s strani izvajalcev in koordinatorjev programa namenjena ravno njim, saj so bili pripravljeni sprejeti udeležence in tako podpreti tudi samo izvedbo programa. Pomembni deležniki so bili tudi zunanji izvajalci, ki so obogatili program s svojo strokovnostjo in s programi osebnostne rasti, finančne pismenosti, komunikacije, računalništva, etc. Izvajalci si glede na dosežene uspehe upajo in želijo, da bi se tovrstni program nadaljeval tudi v prihodnje.

Za regijsko enoto Domžale – Kamnik je projekt izvajal Gerontološki raziskovalni inštitut (GeRI), ki ga vodi dr. Barbara Grintal, v programu sta sodelovala tudi strokovni delavec dr. Peter Seljak in projektna sodelavka Magdalena Kapla. V kratkem pogovoru nam je direktorica izpostavila prednosti projekta, ki udeležencem omogoča razvoj socialnih, funkcionalnih in delovnih kompetenc, saj gre za posameznike, ki večinoma nimajo razvite socialne mreže, sočasno pa se spopadajo tudi z nizko samopodobo.

Kaj ste kot izvajalci programa opazili v vseh teh letih? Katere veščine in kompetence nekako prihajajo v ospredje in čemu se daje v zadnjem času večji pomen? 

Na trgu dela je trenutno večja ponudba del, kot pa je zanje izkazano zanimanje oziroma povpraševanje, kar morebiti v pomembni meri pripomore k temu, da delodajalci veliko raje sprejmejo nekoga, ki ga lahko sčasoma opolnomočijo z znanji in veščinami, ki so potrebne za njihovo delovno okolje.

Povečuje se zanimanje in potreba po računalniških znanjih, zato smo jih tudi v večji meri vključili v program. Delodajalci cenijo, da znajo osebe, ki pridejo v delovni kolektiv razviti dobre odnose z ostalimi zaposlenimi. V ospredje vsekakor prihajajo socialne kompetence in tudi kandidati izjemno cenijo delovne razmere, okolje in pa delovno klimo, zato pri potencialnem delodajalcu veliko prej preverijo kakšne so razmere, kot so to morebiti preverjali včasih. Na trgu se dela selekcija.

Prilagodljivost je zelo pomembna. Delodajalci želijo, da se je kandidat sposoben prilagoditi novim situacijam in razmeram. V našem programu imamo tudi osebe, ki imajo določene omejitve in to se je izkazalo že v prvem programu, ko smo izpostavili, da potrebujemo “strokovnjaka za osebno rast”, ki ne bo nudil psihoterapevtskih obravnav, ampak bolj usmeritve. Nekateri udeleženci imajo namreč zelo nizko samopodobo in nimajo socialne mreže. S pomočjo programa socialne aktivacije smo jim lahko pomagali, da so stopili v delovna okolja in preizkusili določene poklice, o katerih prej niso premišljevali. Izkazalo se je, da je marsikdo na tovrsten način prišel tudi do zaposlitve.

Kako je potekal izbor udeležencev, glede na to, da je bilo njihovo število omejeno?

V začetku so potencialne udeležence motivirali koordinatorji, socialne aktivacije, ki so skupaj z vstopnima točkama, Uradom za delo in Centrom za socialno delo skrbeli, da so se le ti vključevali v naš program. Povabili so jih k odločitvi o sodelovanju in tako opravili tisti prvi korak. Bili so prvo sito za izbor udeležencev. Pričakovali smo sicer večji odziv, vendar so bile tudi skupine snovane za manjše število udeležencev ravno zaradi načina dela, ki je omogočal tako individualen pristop, kakor tudi skupinsko delo.

V zadnjem programu, ki se je ravnokar zaključil, je bila starost udeležencev nad 18 let, medtem, ko zgornje starostne meje za razliko od prejšnjih let, ko je bila le ta postavljena na 48 let, tokrat ni bilo. Vsekakor je večji učinek pričakovati pri doseženi starosti nad 20 let, ko se že jasneje in konkretneje postavlja karierna pot oziroma usmeritev.

Kaj pa sodelovanje s podjetji? So vas oni poiskali ali je morebiti že obstajal kakšen predhoden seznam interesentov, ki bi se priključili programu in tako udeležencem ponudili priložnost?

Tukaj smo začeli popolnoma iz nič. Delodajalce smo poiskali sami. Prilagodili smo se skupinam udeležencev, vedno smo opravili individualne razgovore in skušali na osnovi njihovih želja vstopiti v stik s potencialnimi delodajalci oziroma poiskati možnosti. Pokazale so se priložnosti, ko so se lahko udeleženci za določeno obdobje preizkusili v delu in si tako dali možnost, da ugotovijo, ali gre za delovno okolje, v katerem se vidijo ali ne. Sčasoma so nas kontaktirali tudi delodajalci, če imamo udeležence, ki bi jih lahko skozi ta model usposabljanja povezali.

Pogovarjali smo se tudi z Gregorjem, mladim fantom iz Domžal, ki je bil eden izmed udeležencev zadnjega cikla projekta. Zaradi individualnega pristopa, ki ga imajo mentorji in pa konstantnega spremljanja razvoja posameznika tako osebnostno, kakor tudi skozi razvoj kompetenc, mu je bil program še posebej pri srcu. Še danes ga doživlja kot najboljšega od vseh programov, v katerih je sodeloval. Veliko je delal na obujanju starih kompetenc in pridobivanju novih, ter se udeleževal individualnih in skupinskih usposabljanj, ki so vključevala tudi računalniško opismenjevanje in javno nastopanje. Izjemno je hvaležen programu, saj je ravno z aktivno udeležbo spoznal, kaj si resnično želi početi v življenju. Spoznanje mu je izjemno dragoceno, saj mu vliva samozavest, moč in pogum. V tem času je dobil tudi novo priložnost in našel delo, ki ga veseli in izpopolnjuje.

Po kratkem programu, v sklopu katerega je bila tudi glasbena točka Hieronima Vilarja s kitaro, so udeleženci prisotnim pokazali in predstavili družabno igro, ki so jo sami snovali in ki vključuje dobro poznavanje tako prednosti, kakor tudi lastnosti, ki pri posamezniku dopuščajo možnosti razvoja.

Pogostitev pa so pripravili v socialnem podjetju zadrugi Allium, ki ima svojo enoto na Biotehnični fakulteti na Rodici v sklopu Krožne zgodbe Hrane ne mečemo stran.

V tej enoti so že zaposleni iz programa socialne aktivacije. Tako se v Domžalah gradi res prava Krožna zgodba usmerjena v grajenje vključujoče družbe in to na zelo okusen pristop.

Avtor: Petra Petravič, Foto: Petra Petravič/Geri