Zakaj so semena strateškega pomena za samooskrbo vrtnarja – predavanje

Lastne sadike so temelj samooskrbe, saj prihranijo čas, denar in stres, ker se izognete težavam s kupljenimi sadikami. Pomembno je tudi, kakšna semena kupujemo. Najbolje je pridelati svoja, če jih nimamo, gostja predavanja Alenka Šoštarič je svetovala nakup ekoloških semen. »Rastline, ki dajejo konvencionalna semena, so bile vzgojene na zelo intenziven način. To pomeni, da so se umetno gnojile, uporabljala so se fitofarmacevtska sredstva proti škodljivcem, vzgojene so bile, da so čim lepše, čim bujnejše, da dajo čim več semen, ker je to produkt, ki ga prodajo. Ko damo ta semena v svojo zemljo in jih ne gnojimo z umetnimi gnojili, ne bo zrasla rastlina, kot nam jo obljubljajo slike, ker nima takšnih razmer,« je dejala Alenka Šoštarič. Medtem je pri ekoloških semenih tako, da rastlina zraste v naravnih razmerah, ponudi sicer manj semen, ampak bistvo je v zapisu informacij v semenih. Ko boste semena teh rastlin posejali naslednje leto, bodo uspevala in bodo visoko kaliva, predvsem pa je pomembno, da bodo pridelki pridelani na ekološki način.

V Centru za mlade v Domžalah so v petek, 19. decembra 2025 člani Društva za samooskrbo Pod staro češnjo Domžale gostili predavateljico Alenko Šoštarič iz društva za celostno samooskrbo Samooskrbni.net, ki je delila praktične nasvete o semenih, ki so vsako leto dražja, pakirajo pa jih v vrečke, v katere dajo vedno manj semen. Predavanje v zimskem času je primerno za vse vrtnarje in vrtičkarje, ki dajo nekaj na ekološko pridelano hrano, da se pripravijo na pomlad, ki bo prehitro prišla, s tem pa se tudi začnejo dela na vrtovih in je pomembno, da so pripravljeni na čedalje večje zaplete pri nakupu semen. Ta tema je v luči podražitve živil in tako tudi zelenjave še posebej aktualna. Da si pridelate semena doma.

Vse zbrane vrtnarje je v uvodu pozdravila Vera Vene, predsednica Društva za samooskrbo Pod staro češnjo Domžale, Anton Komat, gospodar Društva za samooskrbo Pod staro češnjo Domžale, je podal nekaj iztočnic, Alenka Šoštarič, predavateljica Samooskrbni.net, pa je zatem s slikovnim prikazom na projekcijskem platnu obširno povedala o samooskrbi semen, o avtohtonih semenih, ki to več niso, seveda je beseda nanesla tudi na gensko spremenjena semena, ki za rast in bujne pridelke potrebujejo veliko umetnih gnojil in škropiv, da sploh ponudijo obilne pridelke, kar pa za vrtnarje ne pride v poštev, saj si vsak vrtnar želi doma pridelati čisto in zdravo zelenjavo, brez pesticidov in umetnih gnojil.

Samooskrba temelji na štirih stebrih: lastni pridelavi hrane, nabiralništvu, kupovanju pri kmetu in v lokalnem okolju. Predavateljica je podala tudi nekaj temeljnih pojmov; vrtnar je človek, ki se ukvarja z vrtnarstvom, s tem, da ureja običajno večji vrt za samooskrbo, dočim vrtičkar pa je človek, ki ljubiteljsko goji vrtnine. Pojem »seme« je ta, da je vsako seme potomec dveh staršev, semenski material pa je gen materinske rastline. Je pa predavateljica dodala, da je razlika v »vrsti« rastline, ki so naravna biološka skupina rastlin, ki se med seboj lahko križajo, ter »sorti« rastlin, znotraj katere je izbrana in stabilna populacija z določenimi dednimi lastnostmi.

Proizvodnja semen je postala gospodarska panoga z vrtoglavimi zaslužki, zato je evropski trg izjemno privlačen za multikorporacije. V Sloveniji uvažamo kar 80 % semen, semena pa sploh niso del strateških blagovnih rezerv. Cena semen za kilogram dosega nekaj deset tisoč evrov, zato v vrečke, ki jih kupimo na trgovskih policah, dajejo samo po gram semen, v tem gramu pa je ponavadi nekaj deset semen. Dejstva, zakaj pridelati lastno seme, pa je dolgoročno dobro, saj z doma pridelanimi semeni postanemo samoskrbni in neodvisni, kakovost pa je odlična napram kupljenim semenom, ki so vse narejene na podlagi škropiv in gnojil. Doma pridelana semena pa so tudi bolj vitalna, zato vemo, kaj jemo. Je pa zakonodaja v Sloveniji podlegla svetovnim korporacijam, saj semena lahko gojimo le za konzumiranje rastlin, ni pa doma vzgojenih semen dovoljeno prodajati. Zato ne čudi, da so semena vredna zlata.

Nakup semen je zato vse večji izziv, saj ne veš, kaj kupuješ. Predavateljica Alenka Šoštarič je v nadaljevanju prikazala, kako razumeti oznake na vrečkah s semeni in kaj sploh pove potni list na vrečkah s semeni. Trgovine kupijo semena po kilogramih, ker pa semena niso primerno shranjena, saj so enkrat na vlažnem, nato spet v skladiščih na toplem, pa spet na neustrezni vlagi, se dostikrat zgodi, da seme začne delovati, pa spet zastane delovanje in to se ponovi večkrat, zato so taka semena iztrošena. V skladiščih jih imajo tudi dve ali tri leta, nato pa jih dajo v vrečke po gram ali nekaj gramov. Zato predavateljica priporoča, da kupujete seme direktno pri proizvajalcih semen, ne pri posrednikih – trgovcih.

Dejstvo je, da enaka semena različno uspevajo v različnih pogojih. Multinacionalne družbe danes obvladujejo več kot 60 % svetovnega trga. Predavateljica je predstavila te multinacionalke, povezane v genske spremembe rastlin, ter opozorila, da imajo te družbe velik vpliv na prodajo semen in s tem tudi na globalno pridelavo hrane. Proizvajalci semen so pogosto povezani z uporabo kemičnih sredstev, kot so gnojila in pesticidi.

V nadaljevanju je predavateljica podala še nekaj temeljnih pojmov o semenih, kot so ekološka ali avtohtona semena. Ta semena lahko shraniš in ponovno seješ, so visoko lokalno prilagojena, stabilna, a manj produktivna, odvisnost od kemikalij pa je zelo nizka. Ob koncu so poslušalci, sicer sami vrtnarji in vrtičkarji, dobili še nekaj semen, prikazali pa so tudi čistilec semena, kjer so ob tresenju semen v čistilcu lepo ločili pleve od čistih semen.

Več o zanimivem predavanju pa v videoposnetku.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar