Z analizo odpadnih voda do podatkov o razširjenosti drog v slovenskih mestih

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je v sodelovanju z mrežo SCORE v letošnjem maju objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog za leto 2020, v katero je bila četrto leto zapored vključena tudi Slovenija. V njej je sodelovalo 99 mest iz 27 držav, pri nas pa so bila vanjo vključena mesta Ljubljana, Maribor, mesta, ki jih pokriva CČN Domžale – Kamnik, Koper, Novo mesto in Velenje. Raziskavo v Sloveniji koordinira Institut Jožef Stefan (IJS), ki podatke o razširjenosti prepovedanih drog pridobiva na osnovi epidemiologije odpadnih vod (WBE) v sodelovanju s podjetji JP CČN Domžale-Kamnik, VOKA SNAGA Ljubljana, Mariborski vodovod, Marjetica Koper, Komunala Novo mesto in Komunalno podjetje Velenje.

V okviru mreže SCORE je tako vsako leto izdelana mednarodna primerjalna analiza, ki opozarja na razširjenost obremenitve z drogami po posameznih evropskih državah in mestih. V Sloveniji je nosilec projekta IJS, izvaja pa ga Skupina za organsko analizo Odseka za znanosti o okolju, ki jo vodi prof. dr. Ester Heath. V letu 2011 je raziskava pokrila populacijo 14 milijonov Evropejcev iz 11 držav in 19 evropskih mest, v letu 2020 pa že 50 milijonov prebivalcev iz 27 držav in 99 evropskih in svetovnih mest.

Dejstvo je, da poraba in zloraba prepovedanih in dovoljenih drog za družbo predstavljata veliko breme, saj imata velik vpliv na javno zdravje, gospodarstvo in stopnjo kriminala. Prva raziskava, ki jo je izvedel italijanski inštitut Mario Negri v letu 2005, je pokazala oceno uporabe kokaina v Milanu, zatem pa so jo razširili še na druge prepovedane in dovoljene droge. Pred desetimi leti je v sodelovanju z EMCDAA nastala mreža SCORE (Sewage Analysis Core Group Europe), ki letno izvaja meritve vsebnosti biomarkerjev v neprečiščenih odpadnih vodah. Te sledi ostankov drog analizirajo in z njimi ocenjujejo, koliko mamil porabijo prebivalci na sprejemnem območju določene čistilne naprave. Raziskovalci IJS so se v projekt vključili v letu 2017 in najprej spremljali vzorce za mesto Ljubljana, naslednje leto so se mu v okviru projekta ARRS pridružila še Maribor in mesta, ki jih pokriva CČN Domžale-Kamnik (Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem), v letu 2019 pa še Koper, Novo mesto in Velenje.

Droge ob uživanju potujejo skozi uporabnikovo telo, se metabolizirajo in z urinom izločajo kot mešanica starševskih spojin in metabolitov, zatem pa se njihova pot nadaljuje z odpadno vodo po kanalizaciji do čistilne naprave. V odpadnih vodah raziskovalci določajo biomarkerje izbranih drog, ki so lahko starševske spojine (droge) ali njihovi metaboliti. Med preučevane droge so uvrščeni kanabis (THC), kokain (benzoilekgonin), heroin (6-acetilmorfin), amfetamin (AMP), metamfetamin (MAMP) in ekstazi (MDMA).

Osnovo za izvajanje epidemiologije odpadnih vod (WBE – Wastewater Based Epidemiology) predstavljajo sestavljeni 24-urni vzorci neprečiščene odpadne vode na vtokih čistilnih naprav, ki so različno velike, imajo različne konfiguracije ter stopnje čiščenja. Analize lahko izvajajo le laboratoriji, ki z mednarodno primerjalno analizo pokažejo zanesljivost svojih merilnih metod. V vseh proučevanih mestih poteka vzorčenje 7 zaporednih dni enkrat letno v določenem terminu, to je konec marca ali v začetku aprila. Na osnovi vsebnosti biomarkerjev drog v odpadnih vodah na IJS ocenijo dnevno porabo drog v miligramih (ali dozah) na 1000 prebivalcev na sprejemnem območju posamezne čistilne naprave. Ker so podatki normalizirani na 1000 prebivalcev, omogočajo tudi primerjavo med posameznimi in različno velikimi evropskimi mesti.

Za leto 2020 so rezultati pokazali, da je poraba drog v Sloveniji v večini primerov pod evropskim povprečjem in je dokaj primerljiva z zahodnoevropskimi državami, ki v povprečju kažejo na večjo porabo stimulativnih drog, kot sta kokain in ekstazi. Pri uporabi ekstazija pri nas presenetljivo prednjači Ljubljana, v nasprotju s predhodnimi triletnimi meritvami pri uporabi amfetamina pa že drugo leto zapored Velenje, saj je bila poraba te droge tu precej višja kot drugod v Sloveniji in celo 7-krat večja kot v Ljubljani. Med proučevanimi drogami sta sicer najbolj razširjena kokain in THC, slednji pa pričakovano prednjači po številu odmerkov. Na IJS opozarjajo, da je za zanesljivo napoved časovnih trendov uporabe posameznih drog potrebno vsaj petletno spremljanje podatkov, ki pa v Sloveniji še ni doseženo.

Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, ki je s 149.000 PE po zmogljivosti četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Sloveniji, je v raziskavo vključena že tretje leto, kar po merilih SCORE še ni dovolj za napovedovanje časovnih in prostorskih trendov. Kljub temu na IJS ocenjujejo, da rezultati za leto 2020 za mesta, ki jih pokriva CČN Domžale – Kamnik, v primerjavi z letom 2019 kažejo nižjo uporabo prepovedanih stimulativnih drog, kot sta kokain in amfetamin, kar je v skladu z dejstvom, da so bili vzorci leta 2020 odvzeti v času prvega zaprtja države, ki je najverjetneje otežilo dostopnost in uporabo drog. Med leti 2018 in 2020 so na IJS na tem območju zaznali trend povečanja porabe THC.

V projektno nalogo ARRS je vključen tudi NIJZ, ki bo zagotovil podatke o uporabi in razširjenosti prepovedanih drog, alkohola in kajenja. Ciljna populacija raziskave so prebivalci Slovenije iz gospodinjstev v starosti od 15 do 64 let. S podatki o porabi drog v Sloveniji bo v okviru mreže SCORE tako mogoča primerjava na nacionalni ter tudi na mednarodni ravni. Svoja spoznanja bodo raziskovalci tudi v bodoče prenašali na deležnike v znanstveni sferi, z izsledki pa prek medijev seznanjali tudi širšo javnost.

CČN Domžale-Kamnik; Foto: Klemen Razinger