Vročina se bo nadaljevala tudi v prvih dneh julija
Slovenijo že več kot teden dni spremljajo visoke temperature, ki jih uvrščamo med vročinski val. Ta se je začel 23. junija in po napovedih meteorologov še ni blizu konca. Z današnjim dnem traja že osmi dan zapored, pričakovati pa je, da bo skupaj trajal kar 12 dni.
Vročinski val se najbolj občuti po nižinah, kjer dnevne temperature že več dni zapored presegajo 30 °C. Današnje najvišje dnevne temperature se bodo gibale med 31 in 36 °C, ob tem pa ni pričakovati pomembnejše osvežitve.
Zaradi vztrajajoče vročine se močno segrevajo tudi jezera in morje. Temperatura Blejskega jezera dosega med 26 in 27 °C, Bohinjsko jezero ima med 25 in 26 °C, obalno morje pa dosega približno 28 °C. Gre za temperature, ki so občutno višje od povprečja za konec junija.
V noči na torek in v torek zjutraj obstaja možnost neviht, a te najverjetneje ne bodo prinesle pomembnega ohlajenja. V torek popoldne bo v notranjosti Slovenije nekoliko manj vroče, temperature se bodo gibale okoli 32 °C, na Primorskem pa bo ob šibki burji znova doseglo do 35 °C.
Sreda in četrtek bosta pretežno sončna in zelo vroča. Najbolj vroče bo prav v četrtek, ko bodo temperature segle med 33 in 37 °C. Vročina bo torej dosegla svoj vrhunec, možnosti za padavine takrat ni.
V petek bo sprva še sončno in vroče, proti večeru pa se bo povečala verjetnost za nevihte. Vpliv vremenske motnje se pričakuje v noči s petka na soboto, vendar še ni jasno, koliko padavin bo padlo in ali bo osvežitev občutnejša.
V tednu med 7. in 14. julijem kaže na spremenljivo vreme. Po trenutnih napovedih bo najbolj sveže in občasno deževno sredi tedna, ko se bodo dnevne temperature lahko spustile tudi do okoli 20 °C. To bi pomenilo začasen konec trenutnega obdobja nadpovprečne vročine.
Strokovnjaki opozarjajo na previdnost v času največje vročine. Priporočajo, da se izogibamo naporom v najtoplejšem delu dneva, pijemo dovolj tekočine, se zaščitimo pred soncem in poiščemo senco ali ohlajene prostore. Vremenske razmere zahtevajo povečano pozornost predvsem pri ranljivih skupinah prebivalstva, kot so starejši, otroci in kronični bolniki.
Vir: ARSO