V Trzinu odprli izobraževalno točko o mokriščih
Mokrišča so eden najbolj ogroženih in najhitreje izginjajočih življenjskih okolij. Nosijo številne pomembne funkcije v naravi, ki pa med prebivalstvom niso splošno poznane. Zato je pomembno, da “Zgodbe naših mokrišč” povečujejo ozaveščenost o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah mokrišč med lokalnim prebivalstvom ter se krepijo aktivni pristopi k dolgoročnemu in trajnostnemu ohranjanju mokrišč v občinah Trzin, Medvode, Mengeš in Vodice. Vodilni partner projekta je Občina Mengeš, ostali partnerji pa so Občina Vodice, Občina Trzin, Občina Medvode, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ter Osnovna šola Mengeš.
Občina Trzin je skupaj z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, v okviru projekta LAS “Zgodbe naših mokrišč”, v četrtek, 7. oktobra 2021, v Športno rekreacijskem centru v Trzinu odprla izobraževalno točko o mokriščih. Gre za novo naravoslovno izobraževalno točko, ki je plod dobrega sodelovanja občin Trzin, Vodice, Medvode, Mengeš ter Osnovne šole Mengeš in Zavoda za varstvo narave.
Dogodka so se udeležili župan Občine Trzin Peter Ložar, mag. Andreja Škvarč iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, podžupanja Občine Trzin Nuša Repše, vodja projekta Zgodbe z naših mokrišč Aleksander Ilič iz Občine Trzin, Jože Vahtar iz Občine Mengeš, vodilne občine pri projektu ter Maja Brozovič, zunanja sodelavka Občine Trzin. V kulturnem programu je sodeloval harmonikar Blaž Klopčič.
Župan Občine Trzin Peter Ložar je v svojem govoru povedal, da je namen projekta, ki so ga v okviru LAS Za mesto in vas izvajali z več partnerji, prispevati k izboljšanju stanja naših lokalnih mokrišč in širitvi zavedanja o njihovem pomenu in biotski raznovrstnosti v tem življenjskem okolju. Mokrišča so namreč eden od najbolj ogroženih in najhitreje izginjajočih ekosistemov, v naravi, za dobrobit človeka pa imajo številne pomembne funkcije. Mokrišča, ki so naravni zbiralniki vode in tako zmanjšujejo možnosti poplav, so danes namreč eden najhitreje izginjajočih ekosistemov. Na obsežnem območju jugozahodno od Trzina, ki je tudi del evropskega omrežja Natura 2000, se znotraj gozdnega prostora nahajajo še zadnji ostanki nekdaj obsežnejših nižinskih mokrišč z redkimi in ogroženimi mokriščnimi vrstami. To pa je bil tudi eden od razlogov, da se je Občina Trzin povezala z občinama Bled in Logatec ter Zavodom Parnas iz Velikih Lašč v projektu Mala barja – Marja, ki poteka pod strokovnim vodstvom Zavoda RS za varstvo narave. Cilj projekta, ki se financira iz sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj, je ohranjanje evropsko pomembnih habitatnih tipov na desetih območjih v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Med predvidenimi projektnimi aktivnostmi v Občini Trzin je tudi odkup približno štirih hektarjev zemljišč, kjer bo zagotovljeno ohranjanje za ravnovesje v naravi izjemno pomembnega ekosistema. Zaradi opuščene ekstenzivne kmetijske rabe se mokrišča namreč pospešeno zaraščajo z grmovno in drevesno vegetacijo, nekatera pa ogrožajo tudi tujerodne in invazivne vrste. Tako tudi ustavljajo gradnje stanovanjskih hiš, saj so mokrišča, kjer raste žerjavček – simbol na grbu Občine Trzin, že zdesetkana. Žerjavčki, ki jih je nekoč bilo ogromno, pa rastejo samo še po skritih kotičkih.
V svojem nagovoru je mag. Andreja Škvarč iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo mokrišč povedala, da so na mokrišču v Trzinu našli štiri vrste mesojedih rastlin, veliko vrst kačjih pastirjev, žabic in drugih rastlinskih vrst. Ker tu ni več kmetijske rabe, so se mokrišča začela zaraščati in izginjati. Tako so ob izobraževalni točki v Športnem parku v Trzinu postavili dve igrali za otroke – žabico in velikega kačjega pastirja.
Aktivnosti projekta bodo prispevale k izboljšanju stanja štirih lokalnih mokrišč z naravovarstvenim statusom in ureditvi teh mokrišč z manjšo infrastrukturo za opazovanje in doživljanje narave. Prek dogodkov, delavnic in izobraževanj za lokalne vodnike ter obsežnim promocijskim materialom se bo usmerjalo in povečalo zavedanje krajanov in obiskovalcev o biotski raznovrstnosti ter ekosistemskih storitvah mokrišč. S šestnajstimi izobraževalnimi in doživljajskimi aktivnosti na lokalnih mokriščih v štirih občinah ter dolgoročnejšim izobraževalnim programom na OŠ Mengeš, se bo gradilo pozitiven odnos otrok in mladine do narave. Brez odstranjevanja zarasti bi se mokrišče v nekaj letih popolnoma zaraslo in bi tako izgubili še zadnje dragocene ostanke nekoč obsežnejših mokrišč na območju Trzina. Odstranitev zarasti v programu Marja bo upočasnila nadaljnje zaraščanje. Z namenom ohranitve in izboljšanja pogojev mokriščnih življenjskih okolij ter redkih vrst rastlin, pa pod okriljem zavoda za varstvo narave potekajo tudi popisi rastlin ter meritve nivoja podtalnice, saj bo le tako mogoče oceniti vpliv aktivnosti na izboljšanje stanja mokrišča.
Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas in je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada: Evropa investira v podeželje.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
