V spomin: Ida Rebula (1935–2021)

Zapustila nas je predraga umetnica Ida Rebula iz Domžal, ki je desetletja pomembno soustvarjala likovni utrip našega mesta.

S slikanjem je bila povezana že od mladih let in tudi kasneje, ko ji je poklicno šolanje narekovalo pridobivanje znanja in spretnosti na področju likovne vzgoje, ki jo je poučevala na domžalski osnovni šoli. Po upokojitvi se je slikarstvu posvetila še intenzivneje. Še danes jo umeščamo v sam vrh zavzetih likovnic, ki so se samorastniško izobraževale in ustvarjale iz ljubiteljskih pobud v različnih likovnih društvih. Že od leta 1973 je bila aktivna članica LD Petra Lobode Domžale, katerega mentor je bil Danijel L. Fugger, sodelovala je tudi v LD Tine Rožanc in v Društvu likovnikov Ljubljana. Za svoje uspešno ustvarjalno delo je prejela številne nagrade in priznanja.

Kdor je Ido imel priložnost spoznati od blizu, ve, da je bila pri svojem delu skromna in tiha, je pač enostavno slikala, ker je to ljubila. In kdor jo je imel čast obiskati, ve, da je bil vsak kotiček njenega doma zapolnjen s slikami in prežet z nevsiljivo energijo in vzdušjem njenega intimnega ustvarjalnega sveta.

Idin slikarski slog je bil razpoznaven že desetletja. Sprva realističen, s poudarjeno temačnostjo, se je z leti razbremenil, občuteno obarval, tehnično izpilil in predvsem sprostil v svoji izraznosti. V zadnjem ustvarjalnem obdobju ji je uspelo snovati sliko na tak način, da smo jo gledalci sprejemali kot celovito delo, tipično njeno, s poudarjenim barvnim temperamentom in premišljeno kompozicijsko gradnjo slike.

In koliko slik se je nabralo v njenem več kot 50-letnem slikarskem popotovanju! Verjetno so se obiskani kraji, ki jih je zvesto upodabljala na neštetih slikarskih platnih, danes v marsičem spremenili, a takrat jih je slikarsko doživljala na svojstven način: od haloških gričev do sprehodov po ljubljanskih ulicah ter kraški krajini, ki ji je bila s svojim značilnim pokrajinskim obličjem motivno zelo blizu. In seveda ne pozabimo na domačo okolico, ki ji je nudila pestro izbiro motivov – pa naj bo parkovna pokrajina s svojimi okrasnimi drevesi, grmičevjem in cvetlicami, kot jo je doživljala ob sprehodu po Arboretumu Volčji Potok, ali pa zgolj domači vrt – vedno je našla dovolj motivov za ustvarjanje čudovitih barvnih zapisov iz narave.

V čast nam je, da smo v okviru programa našega zavoda leta 2015, ob njenem 80. jubileju, organizirali v Menačenkovi domačiji samostojno razstavo, saj je sicer večinoma razstavljala skupinsko. Že takrat smo ob mali retrospektivi njenih del ugotovili, kako obsežen je njen opus. Ob tem posebnem dogodku pa smo eno od ljubih in prelepih Idinih slik, akril na platno z naslovom Osamelec, tudi odkupili in z njo obogatili stalno umetniško zbirko Galerije Domžale.

Draga Ida, na posebnem mestu boš večno ostala tudi v naših srcih.

Katarina Rus Krušelj, v imenu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale