V Lukovici je potekalo 2. srečanje kmetijskih gospodarstev

Občina Lukovica je v torek, 15. marca 2022, v sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije – Zavodom Ljubljana, organiziralo 2. srečanje kmetijskih gospodarstev, ki je potekalo v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Srečanja, ki je bilo namenjeno vsebinam novega strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 – 2027, predstavitvi dobre prakse dveh lokalnih kmetij, ter vprašanju, če je mogoče preživeti z malimi in srednjimi kmetijskimi gospodarstvi, se je udeležilo lepo število nosilcev kmetijskih gospodarstev v občini Lukovica.

Povabilu na srečanje so se odzvali tudi dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mojca Štepic, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, Jože Benec, direktor KGZS – Zavod Ljubljana, Matjaž Ribaš, direktor Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, Tomaž Močnik, vodja oddelka KGZS – Zavod Ljubljana, izpostava Domžale, Pavla Pirnat, terenska kmetijska svetovalka pri KGZS – Zavod Ljubljana, izpostava Domžale, Primož Smrkolj iz kmetije Lebar, Miha Capuder s kmetije pr´Kic, Sašo Kašnik iz ekološko sadjarske kmetije Kašnik ter Tanja Cerar iz ekološke kmetije pr´Matet. Srečanje je moderirala Jernejka Drolec.

Nov strateški načrt skupne kmetijske politike 2023 – 2027

V prvem delu srečanja je vse navzoče pozdravila županje Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, ki je podala nekaj podatkov o številu registriranih kmetij v občini Lukovica, o oddaji zbirnih vlog v letu 2021, na grobo pa je razčlenila podatke, koliko kmetij se ukvarja z govedorejo, kolikšna je povprečna površina kmetije, koliko kmetij je z dopolnilno dejavnostjo, koliko kmetij se ukvarja z ekološkim kmetovanjem ter koliko čebelarjev imajo kmetijska gospodarstva v občini Lukovica.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je navzočim predstavil ključne poudarke novega programskega obdobja SKP 2023 – 2027. Omenil je tudi aktualno stanje pri pripravi strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP), ki je v zaključni fazi usklajevanja. Minister je ob tem poudaril spodbujanje aktivne vloge in povezovanje območij znotraj LAS pri pripravi strategij za prihodnje programsko obdobje. V nadaljevanju je izpostavil tudi enega izmed ciljev strateškega načrta SKP 2023-2027 in sicer izboljšanje dohodkovnega položaja kmetov, predvsem z vidika razvojnih možnosti, prilagajanja na podnebne razmere ter skupnem nastopu na trgu. Direktor Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, Matjaž Ribaš, je navzočim predstavil spodbude in posojila pod ugodnimi pogoji.

Predstavitev dobre prakse lokalne kmetije

V drugem delu srečanja je potekala predstavitev dobrih praks dveh lokalnih kmetij iz občine Lukovica. Predstavila sta se Sašo Kašnik iz ekološko sadjarske kmetije Kašnik, ki je ob slikovnem prikazu na projekcijskem platnu predstavil način pridelave jabolk, težave pri pridelavi (zmrzal, suša, toča,…), o prodaji njihovih pridelkov…  V nadaljevanju se je predstavila Tanja Cerar iz ekološke kmetije pr´Matet, ki je povedala nekaj več o kmetovanju, pridelavi zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov ter o prodaji le-teh na tržnem prostoru.

O srednjih in malih kmetijah v občini Lukovica ter o občinski finančni podpori preko občinskih razpisov v preteklosti, je več povedala Pavla Pirnat, terenska kmetijska svetovalka pri KGZS – Zavodu Ljubljana, izpostavi Domžale. Predstavila je številke z vsebino kmetijskih gospodarstev v Lukovici. Koliko kmetij imamo, velikost povprečne kmetije v Lukovici v primerjavi s Slovenijo in omenila koliko kmetij v občini Lukovica ima poleg obdelovalne zemlje tudi gozdove, koliko zemljišč je v uporabi kot njivske površine, trajne travinje in sadovnjaka. Podala je podatke o registrirani reji živali po kategorijah, kjer smo lahko slišali, da v občini Lukovica prevladuje govedoreja, sledi jim drobnica, prašiči, čebelnjaki, kopitarji in kot posebnost, kar osem farmskih rej puranov. Je pa pohvalno, da je starostna struktura kmetov nižja od slovenskega povprečja in tudi najnižja glede na okoliške občine osrednje Slovenije. Pirnatova se je dotaknila tudi blagovne znamke »Zakladi Črni graben«, kjer želi Občina razširiti zavedanje pomembnosti znamke iz naslova predstavitve lokalne ponudbe in območja.

Je mogoče preživeti z malimi in srednjimi kmetijskimi gospodarstvi?

Po krajšem premoru je sledila okrogla miza, na kateri se je razpravljalo ali je mogoče preživeti z malimi in srednjimi kmetijskimi gospodarstvi. Na okrogli mizi so sodelovali Primož Smrkolj iz kmetije Lebar, Miha Capuder iz kmetije pr´Kic, Sašo Kašnik iz ekološko sadjarske kmetije Kašnik, Tanja Cerar iz ekološke kmetije pr´Matet, Pavla Pirnat, terenska kmetijska svetovalka KGZS – Zavod Ljubljana, izpostava Domžale ter mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica.

Med pogovorom so se predstavniki sodelujočih kmetij na kratko predstavili in povedali, kakšne so njihove težave in pričakovanja glede podpore Občine. Županja mag. Olga Vrankar ter Pavla Pirnat pa sta na vprašanja in pobude odgovarjali oziroma jih komentirali. Največja težava s katero se soočajo kmetje, je preveč administrativnega dela in premajhno poznavanje razpisov, na katere bi se lahko prijavili. Dopolnilne dejavnosti so še premalo prisotne. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so tiste, ki kljub imenu (dopolnilne) pogosto prinesejo kmetiji enako ali več kot osnovna dejavnost. Le s predelavo in neposredno prodajo lahko kmetijskim pridelkom in izdelkom dvignejo ceno.

V občini Lukovica je 29 kmetij priglašenih skupaj 134 dopolnilnih dejavnosti v 25 različnih krajih. Ob tem je potrebno tudi poudariti, da je največ priglašenih dopolnilnih dejavnosti s področja strojnih storitev in storitev v gozdarstvu. Iz slednjega se lahko sklepa, da so možnosti, ki jih na kmetijo prinesejo dopolnilne dejavnosti predelave, še neizkoriščene. Predvsem ob upoštevanju dejstva, da je občina Lukovica primestna občina, torej na eni strani blizu prebivalcem prestolnice, ki iščejo nove destinacije za počitek, so v času epidemije COVID-19 povečali nakupe hrane kar neposredno na kmetijah. Na drugi strani  je vedno več priseljencev v občino, ki so zapustili mesto zato, ker si želijo več stika z naravo in s kmeti, pri katerih vedno več ljudi opravi nakupe živil. Pogovor je nanesel tudi na turistične dejavnosti kmetij, ki pa jih v občini Lukovica ni. Turistične kmetije so namreč po Sloveniji polno zacvetele, k njim prihaja veliko tujcev pa tudi prebivalcev naše države.

Vsi so pohvalili pobudo Občine Lukovica za organizacijo takšnega srečanja, ki kaže na odgovoren odnos do kmetijstva in kmetov. Županja mag. Olga Vrankar se je ob koncu zahvalila sodelujočim na srečanju in poudarila, da je tekom srečanja dobila veliko novih informacij, ki ji bodo v pomoč pri nadaljnjem delu. Izrazila je željo, da bi s tovrstnimi srečanji nadaljevali tudi v prihodnje.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar