V Kamniku stoji velikanski mamut

V parku med glavno avtobusno postajo Kamnik in Kamniško Bistrico ima po novem osrednje mesto mamut. Danes v soboto, 25. marca 2023, je namreč potekalo slavnostno odprtje trga in odkritja skulpture mamuta v naravni velikosti. Gre za skulpturo v naravni velikosti, kalup je leta 2008 izdelal kamniški kipar Miha Kač, in meri dobre štiri metre v višino in šest metrov v dolžino. Izdelava bronastega odlitka, ki tehta dve toni in pol, je bila zaupana Livarni umetnin Romana Kamška z Gore pri Komendi.

Zbranim se je ob odprtju parka in odkritja skulpture mamuta v naravni velikosti pridružil župan Matej Slapar skupaj z občinskimi svetnicami in svetniki, s podžupanom Urošem Pircem, hčerko in sinom Mihe Kača – Karlo Kač Kališnik in Primožem Kačem, nekdanjim podžupanom Bogdanom Pogačarjem, nekdanjim županom in častnim občanom Antonom Tonetom Smolnikarjem, Lilijano Mastikosa iz Oddelka za družbene dejavnosti Občine Kamnik, livarjem Romanom Kamškom, arhitektom Petrom Kovačem in ostalimi predstavniki podjetja Geoplan, ki so oblikovali končno podobo parka, paleontologom ter vodjo Kustodiata za geologijo iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije mag. Matijo Križnarjem. Kljub številnim dežnim kapljam, se je dogodka udeležilo resnično veliko število obiskovalcev.

Skulptura mamuta temelji na okostju, ki so ga leta 1938 našli v bližnjih Nevljah in velja za eno najbolje ohranjenih mamutovih okostij v Evropi. Kamniški umetnik Miha Kač je okostje, ki ga hrani Prirodoslovni muzej v Ljubljani, preučil in pripravil kalup v naravni velikosti. Gre torej za izjemno arheološko dediščino, ki jo bo Občina Kamnik poskušala približati prebivalcem in drugim obiskovalcem, tudi turistom, ki prihajajo v Kamnik z avtobusom. Z ureditvijo parka ob avtobusni postaji in njegove bližnje okolice se bodo povezali različni elementi urbanega okolja. Prostor bo omogočal počitek in izvedbo manjših prireditev, prilagojen bo tudi gibalno oviranim in slabovidnim osebam. Del sredstev za ureditev parka je Občina Kamnik pridobila preko razpisa LAS Srce Slovenije in ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. LAS Srce Slovenije sodeluje tudi kot partner v projektu in bo poskrbel za popularizacijo novega parka med lokalnimi prebivalci. Ob tej priložnosti je Občina Kamnik v sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik izdala strip z naslovom Urmal, mamutov prijatelj, katere avtor je Jože Urbanija, karikature pa so delo avtorja Miha Hančiča.

Končno mesto in občina Kamnik dobivata spomenik enemu najpomembnejših odkritij v našem okolju in tudi Sloveniji, to je spomenik mamutu v spomin na odkritje skoraj v celoti ohranjenega okostja mamuta ob Nevljici v Nevljah. Odprtju trga in odkritju skulpture mamuta v naravni velikosti se je udeležilo veliko občanov, med njimi tudi Matej Slapar, župan Občine Kamnik, hčerka in sin kamniškega kiparja Mihe Kača – Karla Kač Kališnik in Primož Kač, paleontolog in vodja Kustodiata za geologijo iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije mag. Matija Križnar, Tone Smolnikar, ki je projekt postavitve skulpture uspešno vodil ter iz Livarne umetnin Romana Kamška z Gore pri Komendi. V kulturnem programu sta sodelovala Mestna godba Kamnik in tolkalna skupina The Stroj, prireditev pa sta vodila Anže Slana in Matic Maček.

Po dolgoletnih željah in prizadevanjih kiparja Mihe Kača je Kamnik dobil spomenik, ki bo vso slovensko in evropsko javnost opominjal na pomembno najdbo mamutovega okostja iz leta 1938. Ravno 14. 3. 2023 je minilo 85 let od odkritja, za katerega je bilo vsa ta leta veliko zanimanja. Nihče si ni predstavljal, da bo regulacija vaškega potoka Nevljice tako zaznamovalo Nevlje, Kamnik in celotno svetovno strokovno javnost, ko ta najdba izpred 85 let. Potok Nevljica je domačinom povzročal številne preglavice. Ob večjem deževju je prestopil bregove, zato so se lotili regulacije potoka in gradnjo novega mostu čez kanal Nevljice. V ponedeljek, 14. 3. 1938 je Kamniški župan Ferdinand Novak obiskal gradbišče. Delavci so mu potožili, da jih pri izkopavanju temeljev ovirajo štori v glini. Župan si j domnevne štore pobliže ogledal, le nekaj trenutkov pozneje pa zaklical: »To niso nobeni štori, to so kosti«: Prekinil je delo in odšel ma posvet k veterinarskemu inšpektorju Josipu Nikolaju Sadnikarju na Šutno. Ni bilo dvoma, da gre za najdbo, ki jo je bilo potrebno prijaviti oblasti. V Nevlje je prišel zoolog dr. Fran Kos, dal zasipati že odkopane dele in začel z odkopavanjem iz vrha navzdol na površini 200m2. Vsako izkopano kost je zaščitil z staniolom in juto ter učvrstil z mavcem in oporami. Tako je kosti obvaroval pred razpadom. Je pa med izkopavanji našel tudi kameni nožiček in več kurišč. S tem so odkrili poleg mamutovih kosti tudi prvo postojanko kamenodovnih lovcev na planem v naših krajih.

Nekaj besed o tej najdbi in njenem pomenu je zbranim na odprtju trga in odkritju skulpture mamuta povedal mag. Matija Križnar, paleontolog in vodja Kustodiata za geologijo iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Kamniški kipar, žal že pokojni Miha Kač je leta 2005 začel snovati kip mamuta v naravni velikosti. Na mamuta in odkritje njegovega okostja je dolga leta spominjala le skromna tabla na mostu čez Nevljico. Miha Kač pa je prav ob 70-letnici odkritja menil, da si spomin na zelo pomembno odkritje v evropskem merilu, zasluži kakšno monumentalno obeležje. Zato se je obrnil na Prirodoslovni muzej, kjer so mu z veseljem pomagali s strokovnimi nasveti in podatki ter tudi pozneje spremljali njegovo delo upodobitve mamuta v naravni velikosti. Kipar je namreč natančno preučil literaturo o mamutih, njegove upodobitve in točne mere okostja. Potem se je lotil inovativne izdelave različno velikih konstrukcij z različnimi materiali; od lesene konstrukcije, do oblog iz stiropora, ki jo je prekril s palminimi vlakni, namočenimi v posebni zmesi obarvanega betona, da daje vtis mamutove dlake.

Kač je tri leta snoval kip in vanj vložil veliko ur dela in tudi sebe ter svoje življenjske energije. Žal njegovega odkritja ni dočakal. Kip je končal leta 2008 in od takrat je čakal na ulitje v bron in na prostor za postavitev. Ko je začel z oblikovanjem mamuta v naravni velikosti, je dobil zeleno luč tudi na Občini Kamnik, saj je ta kiparju omogočila financiranje materialov. Nekaj besed je o očetu spregovorila kiparjeva hčerka Karla Kač Kališnik, ki je tudi predsednica Fundacije MAMUT, ustanovili pa so jo za postavitev kipa, te kamniške posebnosti ter kako je zbrala tudi nekaj sredstev za postavitev kipa.

Prvotna ideja je bila, da bi kip bil narejen iz betona, vendar je takratni župan Tone Smolnikar predlagal ulitek iz brona. Leta 2009 je bila podpisana pogodba z Romanom Kamškom za odvzem negativa za vlivanje. Že od samega začetka so se pojavljale različne ideje o lokaciji postavitve spomenika. Za časa županovanja Marjana Šarca je projekt zastal, dokler ni župan Matej Slapar oživel in spodbudil prizadevanja za njegovo dokončanje. Prepoznal je pomen postavitve kipa tako za turizem kot za šolstvo in tudi pomemben del naše preteklosti in dediščine. Pooblastil je nekdanjega župana Toneta Smolnikarja, da je projekt oživil in tako je mamut po 17.ih letih končno prilomastil v Kamnik. Na poti do uresničitve pa je imel pomembno vlogo tudi nekdanji podžupan Občine Kamnik Bogdan Pogačar. Tudi sodelavka na oddelku za družbene dejavnosti Liljana Mastikosa je ena od gonilnih sil tega projekta.

Investicija postavitve kipa in ureditve Mamutovega parka je večinoma financirana iz proračuna Občine Kamnik v višini 255.325 evrov, iz lokalne akcije skupine v višini 5.760 evrov in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 56.000 evrov. Poleg postavitve bronastega kipa v naravni velikosti investicija obsega tudi ureditev Mamutovega parka. Končno podobo parka je oblikoval arhitekt Peter Koval iz podjetja Geoplan. Pomembnega projekta vlivanja mamuta v bron se je lotil Roman Kamšek iz Gore pri Komendi.

Ob koncu programa je nekaj besed zahvale spregovoril tudi župan Občine Kamnik Matej Slapar, ki je bil vidno zadovoljen, saj jim je po mnogih letih prizadevanj in številnih zaslužnih uspelo postaviti skulpturo mamuta v naravni velikosti. Ta postavitev mamuta in parka lahko brez lažne skromnosti poimenujemo za zgodovinski dosežek. Župan Matej Slapar je že na začetku prvega mandata prepoznal pomen zgodbe mamuta za izobraževanje, turizem, kulturno dediščino in širšo prepoznavnost mesta Kamnik, njihovega starega mesta ob vznožju Kamniških planin.

Sledil je odvez traku, za kar so poskrbeli župan Matej Slapar, mag. Matija Križnar, paleontolog in vodja Kustodiata za geologijo iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije ter kiparjeva hčerka Karla Kač Kališnik, predsednica Fundacije MAMUT.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar