Trajnostna mobilnost je besedna zveza, ki se vedno pogosteje pojavlja kamorkoli pogledate. Postaja temeljni element pri urbanem načrtovanju in se segmentira se v naš način življenja. Vpliva in spreminja predvsem naše vsakodnevne potovalne navade in pogled na promet v mestih. Trajnostna mobilnost torej spodbuja hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in drugih alternativnih oblik mobilnosti. Poudarek je na zmanjšanju uporabe osebnih motornih vozil, kar pomeni zmanjšanje porabe fosilnih goriv in nastajanje emisij iz prometa. Žal uporaba osebnih avtomobilov narašča iz leta v leto in se danes soočamo z različnimi posledicami kot so preobremenitve cest, pogosti prometni zastoji (predvsem v konicah), pomanjkanjem parkirnih mest, emisijami v zrak ipd. Z implementacijo nekaterih navad trajnostne mobilnosti lahko prihranite na času in denarju ter hkrati prispevate k čistejšemu zraku, zmanjšanju toplogrednih plinov in hrupa v mestnih naseljih.

Povečanje trajnostne mobilnosti in sprememba navad med prebivalstvom se ne zgodi sama od sebe. Ljudje imamo vsak dan več obveznosti in se nam vedno nekam mudi. Posledično izbiramo bolj udobne opcije, ki nam je najbolj priročen. Zato v veliki meri na kolesarjenje in hojo še vedno gledamo kot na obliki rekreacije in ne kot obliki transporta. Pri pripravi Celostne prometne strategije Ljubljanske urbane Regije je bilo ugotovljeno, da ima kolesarjenje med občinskimi središči velik potencial, saj pretežni del prebivalstva živi v ravninskem delu regije, razdalje med naselji pa so razmeroma majhne. Tako se kaže kolo kot alternativna izbira zlasti v jutranji in popoldanski konici, saj se zaradi zastojev na cestah potovalna hitrost kolesa in avtomobila precej približata ena drugi. Na kratkih razdaljah se vsekakor hitrejše pride do cilja z uporabo kolesa. Za daljše razdalje pa je možna tudi uporaba kombinacije kolesa in vlaka ali pa električnega kolesa.

Rekreativno kolesarjenje je v občini Domžale izredno priljubljeno, a delež vsakodnevnega kolesarjenja na delo, v šolo ali po opravkih pa je relativno majhen. Pri pripravi Urbanističnega načrta mesta Domžale – dopolnjen osnutek (Locus, d. o. o., 2015) je bilo ugotovljeno, da je opremljenost s kolesarskimi in peš potmi na območju slaba, saj je le malo cest opremljenih s kolesarskimi stezami, s pešpotmi pa je bila opremljena slaba polovica mestnih cest. Stanje se je po dobrih petih letih bistveno izboljšalo in se bo v prihodnosti še dodatno posodobilo. Poleg opremljenosti urbanih območij je za trajnostno mobilnost pomembna tudi povezava s kolesarskimi potmi po ostalih predelih občine in povezava s sosednjimi občinami.

Občina Domžale je v okviru projekta Mreža kolesarskih poti s sosednjimi občinami (Komende, Medvod, Mengša, Trzina in Vodic) vzpostavila 11 označenih kolesarskih poti z nameščenimi tablami. Poti so privlačne predvsem kot rekreacijske ture, saj potekajo mimo kulturnih in naravnih znamenitosti, vendar so uporabne tudi za kolesarjenje na delo, po opravkih ali na obisk v sosednje občine. Več o poteh lahko izveste na spletnem naslovu www.visitdomzale.si.

Na območju mesta Domžal je bila Zelena os dopolnjena z rekonstrukcijo mosta ob vznožju Šumberka – Most srčnih ljudi, ki sedaj omogoča prijazen dostop za pešce in kolesarje do vzhodnega dela občine. V kolikor ste dogovorjeni za nadaljnji prevoz pri avtocestnem priključku (pri MK Vaški Boysi) se po novem lahko odpravite peš in se pri tem v velikem delu izognete glavnim prometnicam (preko mostu po ulici Pot pod hribom in naprej po Krumperški ulici).

Na območju mesta Domžal je bila pot (Zelena os) dopolnjena z rekonstrukcijo mosta ob vznožju Šumberka – Most srčnih ljudi, ki sedaj omogoča prijazen dostop za pešce in kolesarje do vzhodnega dela občine. V kolikor ste dogovorjeni za nadaljnji prevoz pri avtocestnem priključku (t.i. vaški Boysi) se sedaj lahko odpravite peš in se pri tem pretežno ognete glavnim prometnicam (preko mostu po ulici Pot pod hribom in naprej po Krumperški ulici).

Povezava občine Domžal z občinama Mengeš in Trzin je prav tako urejena, in sicer poteka rekreativna pot preko polja, ki pa je ustrezna tudi za mestno kolo. Pot je utrjena z makadamom in poteka mimo glavnih prometnic z lepimi razgledi na okolico ter je idealna za pot v službo ali drugih opravkih.

Ključen steber trajnostne mobilnosti predstavlja javni potniški promet. Seveda ima JPP v Sloveniji veliko pomanjkljivosti, ki jih je potrebno sistematsko odpraviti. Ker gre za velike spremembe in širše problematike so te spremembe odvisne od državnih inštanc ter niso v celoti odvisne od lokalnih organov. Mesto Domžale ima tako avtobusno kot tudi železniško postajo, ki sta bili v zadnjem času posodobljeni. Največje spremembe so bile na železnici, kjer je bila posodobljena postaja. Izgrajena je bila nadstrešnica za parkiranje in zaklepanje koles, ki je varovana z videonadzorom. Na voljo je tudi orodje za manjša popravila. Velika sprememba pa je tudi na samih železniških tirih, kjer vozijo na relaciji Kamnik – Domžale – Ljubljana novi sodobni vlaki s katerimi je vožnja bistveno prijetnejša in omogočajo lažji prevoz s kolesi.

V centru Domžal se je prenovil tudi del Kolodvorske ceste v javno površino prvenstveno namenjeno pešcem in kolesarjem. Površina je urejena na način, da nudi možnost za ulične dogodke in druženja. S prenovo dela Kolodvorske se je pričelo urejanje mirujočega prometa, ki se bo v centru Domžal v prihodnjih letih še nadaljeval. Navedene ureditve v mestnih centrih so praksa sodobnih mest in prinašajo pozitivne učinke tako za prebivalce kot tudi obiskovalce.

Na kratko smo vam predstavili nekaj možnosti uporabe trajnostnih oblik mobilnosti, ki imajo veliko neposrednih in posrednih koristi. Prihranite si lahko čas in gnev ob zastojih, zmanjšate stroške ter prispevate h kakovostnejšemu zraku in mirnejši okolici. Z večanjem števila uporabnikov trajnostnih oblik mobilnosti se bodo zmanjševali tudi prometni zastoji in boste posledično takrat, ko je potovanje z avtomobilom nujno, lahko do svojega cilja prišli bistveno hitreje. Kolesarske povezave in peš poti se bodo v prihodnosti še nadgrajevale, prav kot se bo tudi nadgrajeval javni potniški promet, na nas pa je da tovrstne oblike potovanja izkoriščamo ter tako storimo nekaj zase in za svojo okolico.

Besedilo: Matija Matičič, MM Sol

Foto: Matija Matičič, Karin Božič Zupančič, WakeUp Creation