Toni Dragar, župan Občine Domžale: To leto nas je preizkušalo na različnih področjih

Z županom Občine Domžale Tonijem Dragarjem smo se sprehodili skozi leto, ki se izteka, in pogledali v prihodnost.

Staro leto, ki je bilo verjetno v zadnjih letih eno izmed najbolj negotovih, zmedenih in neobičajnih let, se počasi izteka. Zdravstvena situacija, v kateri smo se znašli letos, je zahtevala tudi spremembe in prilagoditve na vseh vidikih našega življenja in delovanja. Kot boste lahko prebrali v intervjuju z županom Tonijem Dragarjem, večjih težav pri uresničitvi investicij zaradi epidemije ni bilo, nekatera dela pa so se prav zaradi epidemije zaključila še celo predčasno. Je pa epidemija na vseh področjih, seveda tudi pri proračunskem načrtovanju in izvrševanju proračuna, vnesla precej negotovosti. Učinki se bodo seveda pokazali šele v naslednjih letih. Župana veseli, da imamo v Domžalah zelo dobro vzpostavljen sistem zaščite in reševanja, kar se je ponovno dobro pokazalo tudi v času obeh valov epidemije. Naj si gre za Civilno zaščito, gasilce in reševalce, zdravstveno osebje, Rdeči križ, tabornike, skavte, alpiniste, jamarje, policiste in druge pomembne službe, prav vsi so bili v ključnih trenutkih vedno na voljo. Prav tako ne smemo pozabiti, da se v letošnjem letu nismo soočali samo z epidemijo, ampak tudi s hudimi posledicami močnega neurja med poletjem. Tudi takrat se je znova pokazalo, da smo mesto srčnih ljudi.

Letošnje leto je zaznamovala epidemija novega koronavirusa, ki je popolnoma spremenila naš način življenja in dela. Kako bi na kratko opisali to posebno leto?

Leto je bilo resnično posebno, drugačno, in nas je preizkušalo na različnih področjih. Od nas je zahtevalo spremembe in prilagoditve, in menim, da nam je v veliki meri to izredno dobro uspelo. Vesel sem, da imamo v Domžalah zelo dobro vzpostavljen sistem zaščite in reševanja, kar se je ponovno dobro pokazalo tudi v času epidemije oziroma pojava virusa. Naj si gre za Civilno zaščito, gasilce in reševalce, zdravstveno osebje, Rdeči križ, tabornike, skavte, alpiniste, jamarje, policiste in druge pomembne službe, prav vsi so bili v ključnih trenutkih vedno na voljo. No, kljub vsemu pa ne smem pozabiti na naše občane in občanke. Bili so in so še vedno zelo potrpežljivi, solidarni drug do drugega, upoštevali so predpisana pravila, in to je ključ do vzpostavitve nekega dobrega sistema v tako ključnih situacijah, kot je v letošnjem letu koronavirus. Domžalčani pa v tem letu ne bomo pomnili samo korone, za vedno nam bo ostal v spominu tudi 29. julij, ko se je nad našo občino razbohotila močna ujma. Tudi takrat se je znova pokazalo, da smo mesto srčnih ljudi.

Kako ukrepi v zvezi s preprečevanjem širjenja epidemije vplivajo na delovanje Občine Domžale?

Občina Domžale se je že v prvem valu izredno dobro organizirala, ravno tako tudi letošnjo jesen. Večina zaposlenih je svoje delo zaradi specifike dela le-to opravljala v pisarni, nekateri pa tudi od doma. Smo pa delo organizirali kot izmensko, da bi pripomogli k zmanjšanju stikov med zaposlenimi. S tem smo poskrbeli za to, da se virus znotraj organizacije ne bi širil. Vsi sestanki so potekali prek video konferenc. Delo tudi trenutno poteka kot pred epidemijo, strankam smo na voljo prek telefona in elektronske pošte.

Že spomladi ob prvem valu kot jeseni v drugem valu epidemije je bil aktiviran štab Civilne zaščite Občine Domžale. Kakšna je njegova vloga, kakšne aktivnosti izvaja in kam vse usmerja svoje aktivnosti?

Njegova naloga je vodenje in koordinacija izvajanja nalog in ukrepov za preprečevanja širjenja epidemije, pri čemer tesno sodeluje z Zdravstvenim domom Domžale, ki mu zagotavlja strokovno podporo. V skladu z načrti je organiziral pomoč Zdravstvenemu domu Domžale pri vzpostavitvi in delovanju vstopne ambulante, zagotavlja pogoje za delovanje dekontaminacijske postaje v Centru za zaščito in reševanje, vzpostavlja pomoč ranljivim skupinam prek Rdečega križa Domžale in domžalskih tabornikov, zagotavlja zaščitna sredstva enotam zaščite, reševanja in pomoči, v prvem valu pa je organiziral tudi sprejem in razdelitev zaščitne opreme za šole in vrtce iz državnih rezerv, obvešča občanke in občane o nujnosti izvajanja zaščitnih ukrepov ter obvešča javnost o delovanju sistema za zaščito, reševanje in pomoč. Ves čas sodeluje tudi z Regijskim štabom Civilne zaščite. Občinski štab CZ je sistem delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči vzpostavil marca ob prvi razglasitvi epidemije in se v poletnem času dobro pripravil tudi na drugi val, tako da ob ponovni razglasitvi epidemije v večjem delu opravlja nadzor nad izvajanjem nalog pristojnih služb ter jim po potrebi zagotavlja dodatno materialno in kadrovsko pomoč.

Zaradi epidemije je že vse leto najbolj obremenjeno zdravstvo. Kako ocenjujete delo in aktivnosti Zdravstvenega doma Domžale na tem področju in na kakšen način Občina Domžale zagotavlja pomoč naši zdravstveni ustanovi?

Zdravstveni dom, kljub velikim obremenitvam zaradi epidemije, svoje naloge v sistemu zaščite, reševanja in pomoči odlično opravlja, za kar se zahvaljujem vodstvu zavoda ter vsem delavcem zdravstvenega doma. Občina Domžale mu prek občinskega štaba Civilne zaščite zagotavlja vso pomoč, ki jo potrebuje pri izvajanju prve medicinske pomoči v času epidemije, pri tem mislim predvsem na postavitev in vzdrževanje vstopne covid ambulante, zagotavljanju zaščitne in tehnične opreme ter nudenju kadrovske pomoči prek enot za prvo pomoč Civilne zaščite.

Ukrepi v zvezi s preprečevanjem širjenja epidemije so močno posegli tudi na področje gospodarstva, saj so morale začasno svoja vrata zapreti številne dejavnosti. Posledično to vpliva tudi na socialni položaj. Kako se je Občina Domžale odzvala na potrebe občank in občanov, ki so se znašli v stiski?

Z interventno zakonodajo v času epidemije je država posegla tudi na to področje. Reševanje socialnega položaja je v pristojnosti centrov za socialno delo. Ne glede na navedeno pa občina na podlagi Odloka o denarnih socialnih pomočeh v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/16) omogoča dodelitev občinske denarne socialne pomoči pod pogoji, ki jih navedeni odlok določa. Sicer pa občina že vsa leta zagotavlja znatna sredstva za Območno združenje Rdečega križa Domžale, ki poleg ostalih aktivnosti izvaja funkcijo javne kuhinje in skrb za brezdomce, na podlagi javnega razpisa pa tudi številnim socialno humanitarnim in podobnim organizacijam (tudi Karitas Domžale, ki prav tako med drugim skrbi za brezdomce).

Kateri so bili tisti ključni projekti, ki so bili izvedeni v letošnjem letu in kako je epidemija vplivala na njihovo uresničitev? So kakšni projekti zaradi epidemije zastali?

Najbolj sem vesel, da je bila končana preureditev jedilnice v OŠ Domžale. Učenci so dobili lepo, svetlo in prostorno jedilnico. Pri tej investiciji nam je epidemija, lahko rečem – šla zelo na roko. V času, ko je bila šola zaprta, so lahko delo opravljali nemoteno in tako je bila investicija zaključena še pred rokom. Novo jedilnico in kuhinjo gradimo na OŠ Rodica, tam se bodo dela nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Novo streho je dobila tudi OŠ Preserje pri Radomljah, v podružnični osnovni šoli Ihan smo preuredili staro kuhinjo v dve učilnici in avlo. Na vrtcu Cicidom na Viru smo izvedli energetsko sanacijo. Zelo sem vesel, da je zaključena še ena pomembna investicija – obnova Ljubljanske ceste z obnovo vodovoda in kanalizacije. Veseli me, da so bili občani in občanke potrpežljivi, Ljubljanska cesta pa je zaradi nove ureditve veliko bolj prijazna do pešcev in kolesarjev. Pohvalimo se lahko tudi z dvema novima mostovoma. Eden izmed njih je nastal pod Šumberkom, imenovali smo ga Most srčnih ljudi. Za to ime smo se odločili v prvem valu, saj so se naši občani in občanke izkazali s svojo srčnostjo in solidarnostjo do drugih. Zaključena je tudi gradnja mostu na sotočju s Pšato, ki povezuje Jarše in Vir.

Prehod čez železniško progo na Rodici je dobil novo ograjo, uredili smo tudi okolico. Na ta način smo poskrbeli za večjo varnost potnikov. Izvedli smo zadnjo fazo rekonstrukcije ceste Dob–Češenik–Turnše, rekonstrukcijo vozišča in uredili nov pločnik skozi Škrjančevo, prav tako smo prenovili križišče in zgradili pločnik v Dragomlju. Izvedena je bila rekonstrukcija Študljanske ceste in zgrajen mostiček čez Mlinščico, obnovljeni pa sta bili tudi cesta Rova–Dolenje in Litijska cesta na Podrečju. Na Krtini je bil zgrajen podhod pod glavno cesto. Izvedli smo rekonstrukcijo dela Igriške ulice v Preserjah in obnovili pločnik v Jaršah, direkcija pa je preplastila tudi cesto. Z gradnjo cest po obnovi vodovoda in kanalizacije smo skupaj z JKP Prodnik zaključili s prenovo Prešernove, Župančičeve, Linhartove, Vodnikove in Kersnikove ulice v Dobu, prav tako v Nožicah na Gostičevi, na Homcu, v Radomljah in ostalih krajevnih skupnostih. Trudimo se vlagati v prav vsako krajevno skupnost. Večjih težav zaradi epidemije nismo imeli, na nekaterih investicijah, kot že povedano, smo ravno zaradi tega dela predčasno zaključili.

V težkem položaju so se letos zaradi epidemije znašla tudi društva, saj svojih dejavnosti niso mogla izvajati v takšnem obsegu kot običajno, kar je posledično vplivalo tudi na njihovo finančno stanje. Do konkretne rešitve je prišlo v začetku decembra. Lahko poveste nekaj o tem?

Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19 (Uradni list RS, št. 175/20), 58. člen, sme občina v letu 2020 zaradi izjemnih okoliščin izplačati celotni znesek načrtovanih sredstev za izvedbo aktivnosti oziroma dejavnosti nevladnih organizacij. Vendar pa ne gre za pomoč, pač pa podaljšanje roka izvedbe v letu 2021. Gre za to, da so izplačila občine dovoljena, če nevladne organizacije dogovorjene aktivnosti oziroma dejavnosti izvedejo do konca leta 2021. V tem smislu je občina sledila zakonskim določilom, pri čemer morajo nevladne organizacije v določenem roku oddati zahtevek, ki je objavljen na spletni strani občine. Po tem bo sklenjen aneks k že obstoječi pogodbi s posamezno nevladno organizacijo.

Novembra ste na občinskem svetu obravnavali in sprejeli rebalans proračuna za leto 2020 in spremembo proračuna za leto 2021. Koliko je na rebalans vplivala epidemija in katere so ključne spremembe?

Epidemija je dejansko na vseh področjih, seveda tudi pri proračunskem načrtovanju in izvrševanju proračuna, vnesla precej negotovosti. Učinki se bodo seveda pokazali šele v naslednjih letih. Zagotovo pa že zdaj lahko ugotovimo, da bo uresničitev proračuna za leto 2020 na nekaterih segmentih slabša, kot bi bila v normalnih razmerah. Tu mislim predvsem na področje prometne infrastrukture ter področje kulture, športa in nevladnih organizacij. Vlada je sicer v PKP-6 (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19) predvidela možnost reševanja nevladnih organizacij. Na občini smo zakonskim določbam sledili in društvom omogočili, da programe, ki so jih prijavljali v letu 2020, izvedejo do konca leta 2021, ob tem, da jim sredstva v celoti izplačamo že do konca leta 2020.

Določene investicije so investitorji zaradi epidemije celo lažje in hitreje izvedli, kot bi jih sicer. Dober primer so dela v jedilnici na OŠ Domžale v prvem valu epidemije, dela so izvajalci končali pred rokom, s tem, da niso imeli povsem nobenih logističnih težav zaradi otrok v šoli. Podobno je v tem trenutku tudi na OŠ Rodica.

Oba vala epidemije in neurje s točo, poleti, pa so kljub pozitivnim zgodbam dodobra izpraznili proračunski rezervni sklad, ki je namenjen prav za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč ter množičnega pojava nalezljive bolezni. S spremembo proračuna za leto 2021 smo v skladu ponovno zagotovili sredstva, čeprav iz srca upamo, da jih v letu 2021 ne bomo potrebovali v takšni meri kot v 2020.

Konec julija je občino Domžale prizadelo močno neurje s točo, ki je uničila več sto streh številnih objektov. Zaradi velike škode je bil aktiviran štab Civilne zaščite Občine Domžale, pri odpravljanju posledic neurja pa so domačim gasilcem ter pripadnikom enot sistema za zaščito in reševanje na pomoč priskočili gasilci iz Regije Ljubljana III ter občin Tolmin in Medvode. Kako bi ocenili takratne aktivnosti enot sistema za zaščito in reševanje ter kakšno vlogo je imela pri tem Občina Domžale?

Glede na obseg nesreče se je aktiviral sistem zaščite in reševanja Občine Domžale. Koordinacijo delovanja služb in logistično podporo gasilskim in drugim operativnim enotam je tako prevzel občinski štab Civilne zaščite, intervencijo pa je vodil poveljnik javne gasilske službe. Šlo je za izredno zahtevno in obsežno intervencijo, ki je trajala pet dni, kljub temu je sistem svojo vlogo opravil odlično, kar je predvsem rezultat vseh predhodnih vaj, urjenj in usposabljanj ter večletnega sistemskega organiziranja in financiranja zaščite, reševanja in pomoči v občini Domžale. Vloga občine je pri tem ključna, saj je odgovorna za delovanje tega sistema.

Občani so lahko na Občino Domžale prijavili škodo po neurju, občinska komisija za ocenjevanje škode pa je na terenu opravila ogled in nato vloge vnesla v državno spletno aplikacijo Ajda. Je morda že znano v kolikšni višini bo država prizadetim občanom povrnila škodo, nastalo po neurju?

V tem primeru gre za škodo, ki jo bo povrnila država. Posebna občinska komisija je v pomoč našim občanom opravila prek 700 ogledov in popisov škod ter jih v nadaljnjo obravnavo posredovala na Upravo RS za zaščito in reševanje, tako kot to določajo predpisi. Uprava nas je obvestila, da so tudi oni zaključili z ocenjevanjem škode ter vso dokumentacijo poslali Ministrstvu za okolje in prostor, ki bo pripravilo program odprave posledic nesreče za vsa prizadeta območja naše države. Program bo v naslednjem letu sprejela Vlada Republike Slovenije. Ko bo ta program sprejet, bo znana višina pomoči posameznikom tudi na območju občine Domžale.

Po poteku obveze zagotavljanja sistema P+R (parkiraj in se pelji) je v Garažni hiši Center Domžale uveden nov nadgrajen in poenostavljen sistem parkiranja ter obračun časa uporabe garažne hiše. Kaj konkretno prinaša nov sistem parkiranja?

V Garažni hiši smo vzpostavili nov sistem, ki je že v veljavi, bistvena novost pa je v tem, da lahko obiskovalci vnaprej plačajo uporabo garažne hiše za 30 dni. Cenik in splošni pogoji uporabe so vidni v prostorih Garažne hiše, prav tako pa je objavljen tudi na občinski spletni strani. Sistem je nadgrajen tako, da ob vstopu obiskovalec s pritiskom dobi parkirno kartico. Uporaba za parkiranje se lahko poravna z gotovino ali bančno kartico na avtomatski blagajni, ki uporabnike skozi postopek vodi na enostaven način. Ob izvozu z vozilom avtomat kartico prevzame. Novost je tudi v tem, da parkirni avtomat vrača gotovino in uporabnik plača znesek za čas uporabe garažne hiše. Tako bodo uporabniki npr. za dve uri parkiranja plačali znesek 1,30 evra, za devet ur parkiranja 3,40 evra in za 24 ur parkiranja 3,70 evra. Možna bo tudi uporaba garažne hiše za 30 dni, v tem primeru bo uporabnik plačal 60 evrov. Dostop do vozila je možen v katerem koli času, saj garažna hiša obratuje 24 ur dnevno. V treh etažah je na voljo 228 parkirnih mest, poleg parkirnih površin so v pritličju tudi kolesarnica ter tehnični prostor za kontrolo ob izvozu ter komunikacijsko jedro s stopniščem.

Je epidemija vplivala na načrte glede širitve Zdravstvenega doma Domžale in kdaj konkretno se bo pričela ta investicija?

Epidemija zaenkrat na omenjeno investicijo ni imela posebnega vpliva. Trenutno poteka javno naročilo za izbor izdelovalca projektne dokumentacije IDP, DGD, PZI in PID ter projekta notranje opreme. Izdeluje se investicijska dokumentacija, v prvi polovici januarja 2021 je predviden tudi podpis pogodbe za projektiranje.

Lani je Občina Domžale od Tuša odkupila strateška zemljišča v centru Domžal. So že narejeni kakšni konkretni načrti glede ureditve teh zemljišč in kdaj lahko pričakujemo realizacijo?

To tematiko med drugim obravnava tudi Komisija za mirujoči promet na Občini Domžale, ki pri načrtovanju parkirnih in drugih površin v središču mesta, predvideva tudi gradnjo načrtovane podzemne garaže in prizidka pri Zdravstvenem domu Domžale, ob tem dejstvu bodo začasne parkirne površine prišle še kako prav. V planu imamo tudi začasno ureditev »makadamskih« parkirišč, ki bodo nujno potrebna ob gradnji prizidka.

Na zadnji seji je občinski svet sprejel spremembo cen programov vrtcev, ki se začnejo uporabljati od 1. 1. 2021 dalje. Večino dodatnih sredstev bo zagotovila Občina Domžale, del dodatnih sredstev, ki znašajo 6,89 evra za I. starostno obdobje in 5,9 evra za II. starostno obdobje bodo mesečno več plačevali starši. Kje je bil razlog za povečanje cen programov vrtcev?

Povečanje cen programov vrtcev je posledica državnih ukrepov na področju stroškov dela (minimalna plača, omogočeno hitrejše napredovanje v vrtcih ipd.). Metodologijo za izračun cen programov v vrtcih prav tako določa država, vrtci pa so ji dolžni slediti. V skladu z Zakonom o vrtcih se plačilo staršev za vrtec določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Starši, ki imajo v vrtcu hkrati vključena dva ali več otrok, plačajo za mlajšega otroka 30 % plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačilo vrtca, za vsakega nadaljnjega mlajšega otroka pa so plačila oproščeni.

Občinski svet je na zadnji seji potrdil Investicijski program Regionalna kolesarska povezava v občini Domžale. Lahko poveste nekaj o tem projektu, kaj prinaša v naš prostor in vrednost investicije?

Gre za regionalni projekt, ki obravnava načrtovanje in gradnjo kolesarske povezave za potrebe dnevne mobilnosti na območju občine Domžale, ki pa bo povezana s kolesarsko povezavo na relaciji Kamnik– Mengeš–Trzin–Ljubljana. Projekt bo znotraj Osrednjeslovenske statistične regije in kot tak z ravninsko lego predstavlja izredno velik potencial, predvsem v dnevni mobilnosti. Cilj je vzpostavitev neposredne regionalne kolesarske povezave med Domžalami in Ljubljano, ki v tem trenutku ni zagotovljena in zaradi tega vpliva na varnost kolesarjev. Prav tako ima pozitiven učinek tudi na okolje, vzpodbuja trajno mobilnost, kot alternativo avtomobilskim in drugim prevozom. Projekt se bo zaradi specifike dela in tudi financiranja uresničil v naslednjih dveh letih. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 3.785.091,22 evra .

Kateri so tisti večji projekti, ki se jih boste lotili v prihodnjem letu?

Zagotovo je eden večjih projektov dokončanje jedilnice na OŠ Rodica in obnova strehe na OŠ Venclja Perka. Sledi tudi gradnja doma krajanov Študa, ureditev ploščadi pri Tušu (Vele) in obnova večnamenske ploščadi v Športnem parku Domžale. Investicijsko vzdrževanje športnih parkov na Viru, v Dobu, Ihanu, gradnja otroških igrišč in parkov, začeli pa bomo tudi z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave Žiče, Zagorica, Dolenje in regionalno kolesarsko povezavo. Med pomembnimi investicijami so tudi gradnja krožišča pri Policijski postaji, prenova avtobusnih postaj v središču Domžal, kolesarski poligon na Šumberku, rekonstrukcija Slamnikarske ulice v Domžalah in Opekarniške ceste v Radomljah, obnove pa bo deležna tudi Virska cesta. Ne smemo pozabiti tudi na Zdravstveni dom Domžale.

Zaradi epidemije bo letošnji december drugačen, kot smo jih bili vajeni v preteklih letih, saj zaradi ukrepov ne bo prireditev in dogodkov, ki jih običajno v tem času ni bilo malo. Kam ste na Občini Domžale glede na trenutno situacijo usmerili aktivnosti, da bi občankam in občanom polepšali prihajajoče praznike?

Žal nam je, da občanom in občankam v letošnjem letu ne moremo ponuditi klasičnih decembrskih dogodkov. Lansko leto smo ravno začeli s Čarobnim mestom, kjer smo v Slamnikarskem parku pripravili res krasno praznično vzdušje. Smo pa v letošnjem letu tako dogodke prestavili na ‘kavč’. Začeli smo že konec novembra z dogodkom Zgodilo se bo nekaj lepega. Prižgali smo luči, saj smo želeli mestu in ljudem dati nekaj prazničnega pridiha. Naslednji dogodek je bil virtualni Miklavž, prek spleta nas bo obiskal tudi Božiček. Izdelujemo tudi posebno virtualno voščilnico, kjer vključujemo občane in občanke. Godba Domžale bo v prazničnih dneh pripravila nekaj glasbenih dogodkov, 30. decembra pa bomo s kavča lahko zapeli z Vladom Kreslinom. Trudimo se, da vsaj na virtualni način ljudem polepšamo praznične dneve, in upam, da nam to dobro uspeva.

Kaj bi za konec ob prihajajočih praznikih in novem letu sporočili občankam in občanom?

Drage občanke, dragi občani! Leto 2020 se končuje. Verjetno v zadnjih letih eno izmed najbolj negotovih, zmedenih, neobičajnih let in verjamem, da si nihče izmed nas kaj takega ni predstavljal. Za marsikoga težko leto, a vendar vsi dobro vemo, da po težkih obdobjih vedno pridejo lepi. In vsako izmed teh obdobij nas na novo nauči nekaj o življenju. Verjamem, da se bomo kmalu v družbi svojih najdražjih le še spominjali časov, ko smo le-tega imeli morda celo preveč in jih tudi kdaj pogrešali. Želim vam, da ob novem letu pogledate nazaj in vidite vse dobro, kar se vam je zgodilo. S to pozitivno energijo vstopite v novo leto. Bodite pozorni – zagotovo se vam bo zgodilo veliko lepega!

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Vido Repanšek, arhiv domžalca