Skrb za varno oskrbo s pitno vodo ter urejeno odvajanje odpadne vode

V današnjem času sta na našem območju oskrba s čisto pitno vodo in odvod odpadne vode pravzaprav samoumevna. Omrežji potekata pod površjem in sta skriti našim očem, zato o njunem delovanju sploh ne razmišljamo, dokler pitna voda v naše domove priteka, odpadna pa iz njih odteka nemoteno. Vendar pa je za varno oskrbo s pitno vodo ter urejeno odvajanje odpadne vode potrebna vsakodnevna skrb, kar pomeni redna vlaganja v obnove in vzdrževanje obeh sistemov.

V nadaljevanju predstavljamo tri večje investicijsko vzdrževalne projekte na področju vodooskrbe in kanalizacije: Obnova starega vodohrana na Šumberku, 6. faza obnove in dograditve primarnega vodovoda Domžale – Želodnik in Investicijsko vzdrževalna dela na kanalizaciji v Mali Loki. Vse tri investicije so se financirale iz sredstev omrežnin občine Domžale, realizacijo pa je vodilo Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o., s katerim smo se tudi podali na teren in si pobližje ogledali ter se iz prve roke seznanili, kako potekajo takšna dela.

Začetki vodovoda in kanalizacije v Domžalah

Za uvod se malce sprehodimo po zgodovini in preverimo, kam segajo začetki vodovoda in kanalizacije v Domžalah. Včasih so ljudje po vodo hodili v vaške vodnjake, marsikje pa so imeli svoj vodnjak doma. Danes vodnjake večina ljudi uporablja samo še za zalivanje vrtov, saj imamo pitno vodo speljano do vsake hiše.

V občinskem glasilu Domžalec iz leta 1960 je možno zaslediti, da je imel Občinski LO že takoj po drugi svetovni vojni v programu gradnjo komunalne infrastrukture, kot osnovne cestne, kanalske in vodovodne mreže. To delo je zahtevalo obširen študij in dokumentacijo ter precejšnja finančna sredstva.

Med letoma 1953-54 je bil izdelan investicijski program in idejni projekt. V tistem času občina ni imela komunalnega podjetja za izvajanje javne službe, temveč je za komunalne zadeve skrbel Svet za komunalne zadeve pri ObLO Domžale. Za posamezni del komunalne storitve pa so imenovali odbore. Tako sta bila imenovana tudi Odbor za gradnjo vodovoda in Odbor za gradnjo kanalizacije, ki sta skrbela za tehnični in finančni nadzor, pripravljal dokumentacijo in vse potrebno za redno napredovanje del. Sama gradbena dela pa so bila poverjena v izvršitev splošnim gradbenim podjetjem.

Gradnja vodovoda in kanalizacije v Domžalah okrog leta 1960.

Analiza stanja komunalne opremljenosti nekdanje skupne občine je bila opisana v občinskem Poročevalcu leta 1963, v katerem je avtor prispevka ugotavljal, da jih je življenje, kar se tiče stanja komunalnih naprav, med njimi tudi vodovoda, mnogokrat prehitelo, posebno v industrijskih krajih. Pospešen tempo celotnega gospodarskega razvoja po osvoboditvi in povečano naseljevanje ljudi v kraje, kjer se je gradilo ali je obstajala industrija, je povzročilo potrebo po izgraditvi množice komunalnih objektov. »Ena izmed mnogih takih naprav je vsekakor vodovod, ki nam daje zdravo pitno vodo. Če prebiramo podatke za 7-letni plan, lahko ugotovimo, da je stanje preskrbe s pitno vodo v naši občini izredno pomanjkljivo«, je avtor še zapisal v prispevku takratnega Poročevalca.

V tistem obdobju je bilo oskrbljenih z zdravo pitno vodo iz vodovodnega omrežja le cca. 24% gospodinjstev nekdanje skupne občine. Dolžina predvidenega vodovodnega omrežja v občini je znašala 179 km, dolžina že zgrajenega vodovodnega omrežja po stanju leta 1963 pa 71 km. Seveda je bilo največje vprašanje financiranje investicije, saj je bilo nemogoče pričakovati, da se bodo investicije z izgradnjo vodovodov financirale predvsem iz sredstev Občine, temveč so bile o tem, kako in kdaj rešiti ta pereči problem, sklicane tudi razprave na zborih volivcev. V naslednjih letih se je mreža vodovoda ter tudi druga komunalna infrastruktura počasi začela širiti po celotni nekdanji občini.

Slovesno odprtje domžalskega vodovoda.

Iz arhivskega gradiva je možno zaslediti tudi nekaj podatkov o začetkih kanalizacijskega omrežja v Domžalah, in sicer so ga dobile leta 1958. Leta 1970 je bilo že okrog 18 km kanalizacijskega omrežja. Gradnja kolektorja med kamniško in domžalsko občino je potekala v letu 1974. Od občinske meje pri Homcu do Štude je kolektor dolg 6.360 metrov. Pri tem je domžalska občina prevzela 80% stroškov, kamniška pa 20%. Stroške za gradnjo čistilne naprave pa sta si občini delili: 60% domžalska in 40% kamniška.

Šumberk – več kot samo »pljuča« Domžal

Domžalčani mu radi rečejo kar »pljuča Domžal« ali »domžalski Tivoli«. Beseda gre seveda o Šumberku, temu čudovitemu koščku narave, ki na poti proti vrhu ponuja prijetne trim stezice za pomiritev raztresene glave, napolnitev duha in razbistritev misli. Na Šumberku pa poleg gozdnih prebivalcev ter zanimivega razgleda na okoliške kraje »domujeta« tudi največji in najpomembnejši domžalski vmesni postaji med vodnim virom in uporabnikovo pipo – vodohrana Šumberk. Stari vodohran je letos doživel celovito prenovo.

Vodohran – vmesna postaja med vodnim virom in pipo

Vodohran je poseben zbiralnik za shranjevanje pitne vode, v katerem mora biti vedno zadostna količina vode za zagotavljanje oskrbe uporabnikov in za zagotavljanje požarne varnosti. Kjer je razgiban teren, kjer so griči in hribi, se vodohrani lahko nahajajo na mestih z višinskimi kotami, ki zagotavljajo ustrezen tlak vode v ceveh in s tem uporabnikom primeren tlak na vodovodnih pipah. 

V vodohranu mora biti vedno na voljo zadostna količina vode.

Za zagotavljanje čiste pitne vode se na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica nahaja več kot 50 vodohranov, ki se po velikosti zelo razlikujejo. Iz črpališč, ki se nahajajo na domžalsko-mengeškem polju, potuje voda po vodovodnih ceveh do uporabnikov v Domžalah in okolici, del vode pa naprej do dveh vodohranov na Šumberku, ki lahko skupaj hranita tudi 2 milijona litrov vode.

Objekt posebnega pomena

Po besedah nekaterih občanov, so se vodohrani v obdobju 60. let prejšnjega stoletja obravnavali kot objekti vojaškega pomena, zato se tovrstne informacije niso »obešale na veliki zvon.« Vsekakor so vodohrani objekti posebnega pomena, ki morajo biti temu primerno obravnavani in nadzorovani. Nenazadnje gre za ustrezne zaloge pitne vode, ki mora do slehernega uporabnika priteči čista in neoporečna. Tako sta bila zaradi varnosti oba vodohrana na Šumberku med osamosvojitveno vojno zastražena s strani pripadnikov Teritorialne obrambe. Tudi danes seveda prost dostop do vodohranov ni mogoč. Okrog se nahaja žičnata ograja, sama objekta pa sta pod stalnim daljinskim nadzorom in varovanjem, s katerim upravljajo na sedežu Javnega komunalnega podjetja Prodnik d. o. o.. Center vodenja povezuje in omogoča nadzorovanje večine objektov tako na vodovodnem (kot so črpališča, vodohrani ipd.) kot tudi na kanalizacijskem omrežju. Daljinski nadzor v največji meri pripomore k varnosti, zanesljivosti, optimizaciji in arhiviranju dogajanja na obeh sistemih, prav tako pa tudi k znižanju stroškov nadzorovanja in takojšnjemu ukrepanju v primeru neljubih situacij.

Ker je vodohran objekt posebnega pomena, je temu primeren tudi ustrezen nadzor.

Temeljita obnova starega vodohrana

Stari vodohran Šumberk je bil zgrajen leta 1960 kot betonski objekt, večinoma vkopan, vidni deli so bili le čelna fasada in zunanje stopnice s podestom. Klasične strehe ni bilo, preko betonske plošče objekta se razrašča teren, saj prav zemljina zagotavlja dobro toplotno izolacijo objekta in stalno temperaturo vode v bazenih.

Marsikdo, ki ga je v poletnih mesecih pot zanesla na Šumberk, je lahko na vrhu opazil, da so tam potekala gradbena dela na enem izmed dveh objektov, ki se nahajata v ograjenem prostoru. Očem nevidna glavnina del je potekala v podzemnem delu starejšega objekta, kjer sta dva bazena skupne kapacitete 500 m3, in ki služita kot zbiralnika za shranjevanje pitne vode.

Stari vodohran na Šumberku je letos doživel temejito prenovo, vključno z betonskim objektom in okolico.

V sklopu letošnjih obnovitvenih del je bila sanirana obloga sten vodnih celic oziroma bazenov z uporabo sodobnih sanitarno neoporečnih materialov, obnovljen je bil sistem za razvlaževanje in prezračevanje, moderniziran je bil sistem daljinskega vodenja, hkrati so bili zamenjani dotrajani deli cevovoda in seveda je bila obnovljena fasada s podestom in zunanjimi stopnicami ter zunanja hidroizolacija objekta. Obnovljeni objekt je funkcionalen, zdravstveno neoporečen in oblikovno zasnovan tako, da se zlije z okolico gozdnatega Šumberka.

Kljub temu, da so potekala dela na vodohranu Šumberk – stari, uporabniki nismo čutili motenj oskrbe z vodo. Po besedah Alenke Žnidarič Stresen, ki je v Javnem komunalnem podjetju Prodnik d. o. o. odgovorna za investicije, so vodo v vodovodnem sistemu zagotavljali preko drugega vodohrana na Šumberku. Funkcija vodohrana je namreč v vsakem trenutku zagotavljati vodo uporabnikom in hkrati zagotavljati zadostne količine vode za gašenje v primeru požara. V primeru izpada posameznega vodohrana je potrebno nadomestiti njegovo delovanje z drugimi začasnimi ukrepi, bodisi s povečanim črpanjem na vodnih virih bodisi s spremenjenim načinom delovanja ostalih vodohranov, kar zagotavlja Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o. z daljinskim vodenjem in drugimi ukrepi.

Investicijsko vzdrževalna dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju

Za nemoteno zagotavljanje čiste pitne in neoporečne vode ter odvajanje odpadnih voda, so nujno potrebna redna obnovitvena in investicijsko vzdrževalna dela, zato v Javnem komunalnem podjetju Prodnik d. o. o., kjer sta dve izmed njihovih dejavnosti zagotavljanje kakovostne oskrbe s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda za območje občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, skrbijo tudi za investicijsko vzdrževalna dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju. Poleg obnove samih cevovodov pa je zelo pomembno, da se izvajajo obnovitvena dela na objektih, kjer se voda ali črpa ali pa shranjuje. Tako bo čista pitna voda iz pipe lahko še naprej nekaj samoumevnega.

6. faza obnove in dograditve primarnega vodovoda Domžale – Želodnik

V začetku meseca avgusta se je v naselju Dob pričela 6. faza obnove in dograditve odseka primarnega vodovoda iz smeri črpališča na domžalsko-mengeškem polju do Poslovne cone Želodnik, in sicer na odseku od Šolske ulice do križišča z Župančičevo ulico in Poslovno cono Želodnik v Dobu. Takšno delo poteka v fazah predvsem zaradi tega, ker je potrebno pred samo gradnjo traso napajalnega vodovoda na posameznem območju uskladiti z drugimi obstoječimi in predvidenimi komunalnimi vodi. Ta 6. faza je obsegala 786 m dolžine primarnega voda (cev DN 200), in 133 m dolžine sekundarnih vodov (cev DN 100), ki peljejo skozi naselje Dob.

Dela so izvajali po etapah, kar pomeni, da so izkop naredili na dolžini nekaj več, kot je dolga ena vodovodna cev. 

Dela smo si ogledali tudi na terenu, in sicer na glavni cesti, kjer so vgrajevali nov primarni cevovod. Obstoječi primarni cevovod, ki ne zadostuje več potrebam tako naselij Vir in Dob ter PC Želodnik, večinoma poteka znotraj naselja po lokalnih cestah in med objekti. Nov primarni cevovod pa poteka po glavni cesti, se pravi po javni površini, ki je dostopna za vzdrževanja in popravila. Dela so izvajali po etapah, kar pomeni, da so izkop naredili na dolžini nekaj več, kot je dolga ena vodovodna cev. To pa predvsem zaradi tega, da je promet čim manj moten. V tem primeru je bila delna semaforizirana zapora, saj je izkop potekal po enem voznem pasu. »Nove vodovodne cevi, ki so jih polagali, so veliko bolj zanesljive kot obstoječe, saj so narejene iz nodulirane litine, ki je litoželezo legirano z magnezijem, kar zagotavlja elastičnost cevi«, ob ogledu razloži Domen Dolšak iz službe za investicije Javnega komunalnega podjetja Prodnik d. o. o.. Vodovod je opremljen tudi s potrebnimi armaturami: zasuni, zračniki in hidranti. Prav tako so obojčni in prirobnični fazoni, vijaki, tesnila … iz posebnih materialov in z ustreznimi certifikati. Kvaliteta materialov namreč zagotavlja dolgotrajnost in tudi manj okvar na samem vodovodu, kar posledično pomeni nemoteno oskrbo z vodo.

S tem, ko so delavci položili vodovodne cevi, pa vsa stvar še ni zaključena. Po besedah Domna Dolška je potrebno namreč opraviti tlačni poskus, ko v cevi pod pritiskom spustijo vodo, tlak pa pri tem v cevovodu ne sme pasti. Nato sledi dezinfekcija cevi, izpiranje in vzorčenje vode, s katerim se ugotavlja ustreznost pitne vode: »Ko Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Kranj, poda ustrezne rezultate, se novi cevovod lahko začne uporabljati.«

V času del mora vzdrževalna služba Prodnika poskrbeti za začasno oskrbo s pitno vodo. Če tega ne bi storili, bi bili stanovalci v času gradnje brez vode. Tako pa pri menjavi vodovoda vedno poskrbijo, da imajo ljudje vodo v vsakem trenutku. V primeru 6. faze, ko se je polagal nov primarni cevovod, ki poteka po glavni cesti, ni predvidel povezav na hišne priključke, temveč samo na sekundarne cevovode, zato začasna oskrba z vodo s prevezavami ni bila potrebna.

Investicijsko vzdrževalna dela na kanalizaciji v Mali Loki

V začetku meseca septembra so se na cesti Mala Loka – Dragomelj pričela investicijsko vzdrževalna dela na kanalizaciji. Gre za obnovo tlačnega kanala med črpališčem Mala Loka št. 15 in Malo Loko v dolžini 350 metrov. Z investicijo bodo močno zmanjšali dolžino tlačnega voda ter ga v največji možni meri nadomestili z gravitacijskim kanalom. Ker se v južnem delu občine Domžale naselja nahajajo nižje od Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, kanalizacija v tem delu poteka preko sistema črpališč, ki odplake prečrpajo na višje ležeči teren, po katerem teče drug kanalizacijski vod. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi, da mora imeti kanalizacijski vod ustrezen padec, ki ne sme biti prevelik ali pa tudi ne premajhen, saj lahko zaradi tega pride do zastoja v kanalizacijski cevi.

Zaradi preprečevanja vdora zemlje oziroma peska pri polaganju cevi z jeklenimi opaži dodatno zaščitijo izkop.

Tudi v Mali Loki smo si ogledali kako poteka delo na terenu. Glede na to, da gre za ožjo cesto, na kateri potekajo dela, bo v času del, ki bodo trajala predvidoma do konca meseca oktobra, popolna zapora te ceste, obvozi pa so seveda urejeni. Tako kot pri vodovodu, tudi pri kanalizaciji cevi menjajo po etapah. Ker bo omenjen kanalizacijski vod potekal v globini 3,80 metra pod terenom, cevi pa so tudi večjega premera kot vodovodne, in sicer 250 mm, je potreben globlji in širši izkop. Zaradi preprečevanja vdora zemlje oziroma peska, pa pri polaganju cevi z jeklenimi opaži dodatno zaščitijo izkop.

Zanimivost so tudi same kanalizacijske cevi, ki so izdelane iz posebnih materialov in zagotavljajo obstojnost. Celotna cev je namreč narejena iz nemehčanega PVC-U materiala. »Kot zanimivost naj povem, da je vsak revizijski jašek sprojektiran in predhodno izdelan v tovarni. Že pri pripravi investicijskega načrta, mora projektant poleg celotne trase sprojektirati tudi revizijske jaške. Pri tem pa mora upoštevati koto terena, kote vtoka in iztoka vsakega jaška. Jaški pa so izdelani iz armiranega poliestra z litoželeznimi kanalskimi pokrovi, ki morajo biti ustrezne nosilnosti, z odprtinami in mož-nostjo zaklepanja«, nam zaupa Domen Dolšak.

Vsak revizijski jašek za kanalizacijo je sprojektiran in predhodno izdelan v tovarni.

Po njegovih besedah morajo pri gradnji posebno pozornost posvečati tudi vodotesnosti. Tako na kanalizaciji kot na objektih izvajajo preizkus na vodotesnost: »Pri sami izvedbi morajo izvajalci del paziti tudi na to, da v kanalizacijo ne zaidejo razni predmeti, ki bi lahko ovirali pretočnost. Po zaključku del pa se izvede pregled kanalizacije s TV kamero.« Investicijsko vzdrževalna dela na kanalizaciji v Mali Loki so se zaključila konec meseca oktobra.

V Javnem komunalnem podjetju Prodnik d. o. o. se zavedajo, da investicijsko-vzdrževalna dela na vodovodu in kanalizaciji motijo vsakdan prebivalcev predvsem zaradi oteženega dostopa do objektov v času del, vendar je zadovoljstvo uporabnikov po izvedenih delih toliko večje, saj obnovljeno omrežje zagotavlja še bolj kakovostno, varnejšo in zanesljivejšo oskrbo s pitno vodo in izboljšan odvod odpadne vode, poleg tega pa so po končanju dela obnovljene in urejene tudi cestne površine.