8. september je praznik Marijinega rojstva, mala maša, mali šmaren, mala gospojnica. Na ta praznik je vezanih več pregovorov: – Ako je na malo mašo lepo, potem bo dva meseca suho. – Kdor po mali maši (8. 9.) kosi, ta na peči suši. – Mala maša, za suknjo vpraša. – Kakršno vreme na malo mašo (8. 9.) nastane, rado še dva meseca ostane. – Mala maša, v vsakem grmu paša.
Člani Folklornega društva Groblje in Turističnega društva Jarše – Rodica so po več kot 140 letih obudili staro tradicijo romanja k sv. Notburgi v grobeljsko cerkev, ki v svoji kapeli krasi evangeljsko stran, kot so nekoč poimenovali levo ali žensko stran cerkve.
Župnija Jarše, Turistično Društvo Jarše – Rodica in Folklorno društvo Groblje so povabili narodne noše in ostale farane na sedmi romarski shod k sveti Notburgi, zavetnici kmetic in gospodinj, tudi priprošnjici za zdravje in srečen porod, ki je bil v nedeljo, 8. septembra 2024, v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah. Obenem so počastili tudi praznik Marijinega rojstva. Ob 9. uri je bil zbor pred Kulturnim domom Groblje, ob 9.30 je bil pričetek romanja z praporom folklornega društva Groblje, na kateri je upodobljena sveta Notburga, praporom Turističnega društva Jarše – Rodica ter kipom svete Notburge, ob 10. uri pa je bila romarska sveta maša, ki jo je daroval župnik Župnije Jarše Matjaž Križnar. Romanja se je udeležilo večje število romarjev iz Jarš, Rodice in drugih krajev, veliko romarjev je bilo oblečenih v narodno nošo. Za izredno lepo sveto mašo, ki je bila združena s praznikom Marijinega rojstva in praznikom svete Notburge, je poskrbela mlada pevska skupina župnije Jarše.
Pred sveto mašo je župnik Matjaž Križnar z ministranti pred vhodom v cerkev sprejeli vse romarje in kipec sv. Notburge, ki je v lasti plesalcev Folklornega društva Groblje. Leta 2021 so si grobeljski folklorniki naredili tudi prapor, na katerem je na eni strani všit emblem folklornega plesnega para, na drugi strani pa so dali všiti sveto Notburgo, ki je sedaj zavetnica folklornikov iz Grobelj. Župnik je pred vstopom v cerkev blagoslovil vse romarje. Po blagoslovu so v ešalonu narodnih noš kip svete Notburge in prapor svete Notburge ter Turističnega društva Jarše – Rodica ponesli pred njen oltar v grobeljsko cerkev.
Katoliška in Pravoslavna Cerkev Marijino rojstvo praznujeta na isti dan. Zgodovinski podatki o prazniku: Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu, v Rimu, kamor so ga prinesli vzhodni menihi, pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi in se obhaja 8. septembra, natanko 9 mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga Cerkev obhaja 8. decembra. Katoliška Cerkev se skozi cerkveno leto, poleg Jezusovega rojstva, spominja rojstva še dveh oseb: Marije in Janeza Krstnika. Pri ostalih svetnikih se vedno spominja le dneva njihove smrti. Razlog za to je edinstveno poslanstvo, ki sta ga oba opravila v zgodovini odrešenja. S tega vidika je Marijino rojstvo, tako kot rojstvo Janeza Krstnika, v neposredni povezavi s prihodom Odrešenika Jezusa Kristusa na svet. Marijino rojstvo in njena življenjska pot imata zato pomen, ki presega njeno osebo.
“Prvima oznanovalcema svetega evangelija po slovenskih krajih je posvečena cerkev grobeljska, namreč sv. Hermagoru in Fortunatu. Toda bolj, kakor po teh dveh svetnikih, je slovela cerkev v preteklih časih daleč na okrog zaradi stranskega oltarja v ženski kapeli, na katerem se časti sv. Notburga. Tudi dandanes imajo grobeljski okoličani do sv. Notburge veliko zaupanja, saj je njeno življenje polno lepih zgledov za delovni stan, posebej za mladino. Pogled na to nebeško cvetlico marsikomu govori: Tudi tvoje okoliščine življenja so enake, kot so bile njene, ravnaj se po njenem zgledu! Da, skoraj vsak mengeški šolar se je že kdaj ozrl na sv. Notburgo v Grobljah …” pravi letno poročilo trirazredne ljudske šole v Mengšu letnika 1890/1891.
Eni najbolj priljubljenih svetnic, zlasti na podeželju, sv. Notburgi dela na oltarjih pogostokrat družbo sveti Izidor, prav tako zavetnik kmetov in kmečkega dela. Njeno življenje je prepleteno s številnimi dobrimi deli. Potem ko je preživela srečno mladost v pobožni in delovni družini, je odšla za služkinjo na bližnji grad Rottenburg, kjer je služila kot vratarica in kuharica. Pri svojem delu je bila skrajno natančna in požrtvovalna, imela pa je tudi dovolj trden značaj, da se ji ni bilo treba nikomur uklanjati. Bila je iskreno pobožna, usmiljenega srca do revežev in pravi blagoslov svojih gospodarjev. Ker ni hotela delati v nedeljo, je rekla svojemu gospodarju, da morajo na ta dan počivati in si nabrati novih moči za naslednji teden. Ker je v rokah držala srp za žetev rži, je rekla, da če srp ostane v zraku, ko ga spusti, bodo imeli delavci nedelje proste, če pa pade na tla, bodo delali naprej vse dni. Ker je Notburga sveto verovala v Boga, je srp, ko ga je spustila, z Božjo pomočjo ostal v zraku in ni padel na zemljo. Tako so delavci na gradu imeli proste nedelje za počitek in za svete maše. Tudi v naši, grobeljski cerkvi se je od nekdaj poudarjalo čaščenje kmečkih zavetnikov. Nekoč je predstavljala cilj številnih romarjev, ki so pri priprošnjici sv. Notburgi iskali zavetje za svoje težave.
Po koncu svete maše so se še pred cerkvijo zadržali v pogovoru.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
