Recikliranje biološko razgradljivih odpadkov = kompostiranje

Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov je obveza vsakega gospodinjstva. Teh odpadkov se tako ne sme odlagati v zabojnike za mešane odpadke in embalažo, prav tako pa jih je prepovedano zlivati v odtoke ali metati v stranišče. Z doslednim ločevanjem je poskrbljeno za recikliranje teh odpadkov v kompost in s tem za zmanjševanje negatovnega vpliva na okolje.

Biološko razgradljive odpadke je torej potrebno ločevati in zbirati v posebnem zabojniku (rjavi zabojnik) in/ali na hišnem kompostniku. Kjer je to izvedljivo, je najbolj priporočljiva kombinacija obeh rešitev, lahko pa se vsak uporabnik odloči, da bo tovrstne odpadke v celoti kompostiral na hišnem kompostniku.

Zbiranje v rjavih zabojnikih

Vsi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki, zbrani v okviru javne službe ravnanja z odpadki (na leto se jih na območju občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin zbere več kot 5000 t), so predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki in v kompostarni predelani v kompost. Tako pridobljen kompost se nato koristno uporabi, na primer za zasajanje površin po gradnji ob avtocestah ipd.

Odvozi vsebine rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa vsakih štirinajst dni. V poletnem obdobju je notranjost rjavih zabojnikov enkrat na mesec strojno očiščena.

Uporabniki rjavih zabojnikov lahko občasno povečane količine zelenega vrtnega odreza kadar koli brez dodatnih stroškov pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu.

S hišnim kompostnikom do lastnega komposta

Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je te odpadke potrebno zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporabnike, ki se odločijo, da ne želijo imeti rjavega zabojnika in oddajo vlogo za hišno kompostiranje. Pri tem je pomembno, da kompostnik ustreza predpisom s tega področja.

Kateri odpadki so primerni za kompostiranje?

ZELENI VRTNI ODPAD, zlasti: KUHINJSKI ODPADKI, zlasti:
– odpadno vejevje,

– trava,

– listje,

– stara zemlja lončnic,

– rože,

– plevel,

– gnilo sadje,

– stelja malih rastlinojedih živali,

– lesni pepel.

– zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst,

– jajčne lupine,

– kavna usedlina,

– filter vrečke,

– pokvarjeni prehrambni izdelki,

– kuhani ostanki hrane,

– papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.

Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice.

Kam postaviti kompostnik?

  1. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen.
  2. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen.
  3. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih.
Kompostnik postavimo v senčen ali polsenčen prostor na vrtu.

Kako pravilno kompostirati?

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.

Kako uporabiti zrel kompost?

Kompost je zrel po 6. do 12. mesecih, ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudičasto prst, ki diši in spominja na dobro gozdno prst. Zanesljivo znamenje, da je proces razgradnje organskih odpadkov končan, pa je tudi, ko se vsi deževniki umaknejo. Zrel kompost presejmo skozi grobo sito. Dele, ki niso razpadli vrnemo v proces razkrajanja, presejan kompost pa uporabimo tako, da ga potresemo po površini zemlje. Nikoli ga ne vkopavamo globoko v zemljo.

Zrel kompost uporabimo pri presajanju rož, sadnega drevja in drugih večjih rastlin, za mešanje z neuporabljenimi deli zemlje na vrtu in kot dodatek k novemu kompostnemu kupu

Več o ločevanju odpadkov in kompostiranju si lahko preberete na spletni strani www.jkp-prodnik.si.

 

 

 

Komentarji uporabnikov
Tagi