Račun, ki ga plačujemo naravi

Ker me vsak mesec v ne prav dobro voljo spravi račun za vodo in kanalščino, sem se odločila bolje seznaniti z delom JKP Prodnika ter dognati, kako bi v skupnem sodelovanju dosegli boljše učinke za nižje stroške. Zato sem malo pobrskala po njihovi spletni strani in se z nekaj vprašanji obrnila na gospo Tadejo Jenčič, univ. dipl. kom., ki je pri podjetju zadolžena za odnose z javnostjo.

Javno komunalno podjetje Prodnik na območju Domžal, Mengša, Lukovice, Trzina in Moravč izvaja dejavnosti oskrbe s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda ter odvoz in ravnanje z odpadki. JKP Prodnik je te dejavnosti prevzelo leta 1999 od Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale. Na področju, ki ga podjetje pokriva, živi 60.000 prebivalcev. Morda niste vedeli, da Prodnik izvaja tudi pokopališke in pogrebne dejavnosti v občinah Domžale, Mengeš, Trzin in Moravče.

Zanima me, kdo in kako skrbi za nemoteno delovanje vodovodnega in kanalizacijskega sistema?

Tadeja Jenčič: Za nemoteno delovanje vodovodnega in kanalizacijskega sistema je potrebnega veliko truda, znanja, dela in stalen nadzor nad delovanjem obeh sistemov. Za pitno in odpadno padne vodo mora biti poskrbljeno tako, da ljudje o tem sploh ne razmišljajo, kar pa ne pomeni, da s tem ni dela – v ozadju mora biti vzpostavljen dodelan sistem, ki vključuje različne strokovnjake, inženirje in terenske delavce, ki v vsakem trenutku poskrbijo za to, da iz naših pip priteče pitna voda, odpadna pa nemoteno odteka.

Želeli bi izpostaviti tudi delo naših sodelavcev v času epidemije covid-19. Medtem ko je večino dejavnosti ustavljenih in so številni ljudje ostali doma, se javne službe varstva okolja izvajajo v polnem obsegu. Verjetno si nihče od nas ne predstavlja življenja brez pitne vode, nemotenega odvajanja odpadne vode in rednega odvoza odpadkov. Naši sodelavci so vsak dan na terenu in predano opravljajo svoje delo, za kar smo jim v teh razmerah še posebej hvaležni.

Kaj se dogaja z vodo, ki jo odplaknemo v kanalizacijo?

Samoumevno se nam zdi, da nam iz domače pipe priteče čista, pitna voda. Vendar se to zlahka spremeni, česar si najbrž nihče, ki kaj da na kvaliteto življenja, ne želi. Tokrat se bomo pogovarjali o odpadnih vodah. Navsezadnje je ravnanje z njimi tesno povezano z našim zdravjem in naravnim ciklusom kroženja vode.

Tadeja Jenčič: Urejeno odvajanje odpadnih voda pomembno prispeva k urejenosti naselij in kakovosti življenja prebivalcev. Bistveno namreč pripomore k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, ohranjanju ekosistema rek in potokov pa tudi k preprečevanju širjenja bolezni. O urejenem odvajanju odpadne vode govorimo takrat, ko se ta pred izpustom v okolje nadzorovano in skladno s predpisi očisti v čistilni napravi, od koder priteka nazaj v naravno okolje. Za doseganje tega je ključno redno vzdrževanje in skrb za pravilno delovanje sistema vsak dan 24 ur na dan, investicijsko vzdrževanje (obnove cevovodov in objektov) pa tudi ozaveščenost uporabnikov.

Prodnik skrbi za normalno delovanje kanalizacijskega omrežja odvajanja komunalnih voda v skupni dolžini 325 km, poleg tega je tu še vzdrževanje 54 črpališč in 25 razbremenilnih objektov na kanalizacijskem omrežju.

Zanima me, kaj so to »razbremenilni objekti« in kakšna je poraba vode v naši občini?

Tadeja Jenčič: Razbremenilni objekti so večji ali manjši podzemni jaški, locirani v bližini vodotokov, večina jih je ob Kamniški Bistrici, v katerih se ob velikih količinah vode v kanalizacijski ceveh, kar se zgodi ob močnih padavinah, del odpadne vode, ki je z deževnico močno razredčena, preko prelivnih robov prelije v potoke in reke, glavni tok odpadne vode pa teče po kanalizacijskem zbiralniku na čistilno napravo.

Domžale porabijo na letni ravni 1.300.000 kubikov čiste vode (preračunano na prebivalca 114 l/os/dan oz. 3,46 m3/os/mesec), ki jo prebivalci uporabljamo za pitje, pomivanje in pranje, zalivanje vrtov, pranje avtomobilov, splakovanje straniščnih školjk in še kaj. Na eni strani vodo obremenjujeta tehnologija (in ne več toliko industrija) in kmetijstvo, na drugi pa naraščajoča populacija, ki je navajena višjih higienskih standardov. Prepričani smo v svojo »pravico«, da nam narava daje na voljo čisto vodo, ne glede na to, kako umazano vodo ji vračamo.  Ta računica se preprosto ne izide. Vodo, ki jo umažemo, je treba očistiti in v ta namen zdaj imamo čistilne naprave. Medtem ko prebivalcem v revnih državah močno primanjkuje čiste vode in spodobnih stranišč, v razvitem svetu vehementno uporabljamo čisto vodo za splakovanje taistih. Da ne govorimo o slabo delujočih kotličkih in pipah, ki zaradi slabega vzdrževanja kapljajo in curljajo te tako zelo »pridno« zvišujejo naš krvni pritisk oz. mesečne stroške.

Pa poglejmo, kako se ti stroški oblikujejo?

Tadeja Jenčič: Vse komunalne storitve se obračunavajo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS št. 87/2012). Kar zadeva odvajanje komunalne odpadne vode, je cena razdeljena na izvajanje storitve in stroške infrastrukture (omrežnino). Storitev odvajanja komunalne odpadne vode se obračuna glede na količino porabljene vode na vodomeru. Cena za m3 odpadne vode je izračunana tako, da se celoten strošek deli z letno porabo vode. V ceni so upoštevani stroški izvajalca javne službe, ki nastanejo pri odvajanju odpadnih voda (stroški elektrike za delovanje črpališč in stroški rednih vzdrževalnih del, kot so pregledovanje stanja kanalizacijskega omrežja, strojno čiščenje kanalizacijskih cevi in črpališč, menjava poškodovanih in ukradenih pokrovov, pregledi s kamero, manjše sanacije cevi in revizijskih jaškov, deratizacija …). Drugi del cene predstavlja omrežnina za odvajanje komunalne odpadne vode. Omrežnina je prihodek občine kot lastnice kanalizacijskega sistema, namenjen izključno obnovam kanalizacijskega sistema. Višina omrežnine za posamezno občino je odvisna od dolžine omrežja (posebej vodovodnega in posebej kanalizacijskega) ter števila in velikost priključkov na posamezno omrežje, zato se višina omrežnine razlikuje od občine do občine. V občinah z gostejšo poselitvijo (to pomeni več priključkov na kilometer omrežja) je zato cena omrežnine nižja kot v občinah z redkejšo poselitvijo. Višina omrežnine, ki se zaračuna uporabniku, pa je nadalje odvisna od zmogljivosti priključka oziroma velikosti vodomera. Od uvedbe omrežnin Občina Domžale intenzivno vlaga v obnove infrastrukture. Življenjska doba cevovodov namreč znaša od 30 do 50 let, odvisno od materiala, po tem obdobju pa je potrebno dele kanalizacijskega sistema nadomestiti z novimi.

Pri odvajanju komunalne odpadne vode se zaračunava tudi okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda, in sicer prav tako glede na količino porabljene vode na vodomeru. To je dohodek države, ki pa ga zaračunava in vplačuje izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe. Za uporabnike, priključene na javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s ČN oz.  uporabnike, ki imajo svojo ustrezno MKČN je višina okoljske dajatve samo 1/10 cene v primerjavi s tistimi, ki čiščenja nimajo ustrezno urejenega.

V povezavi z odvajanjem komunalne odpadne vode so na položnici zaračunani tudi stroški čiščenja te vode, ki pa so prihodek JP Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, ki izvaja čiščenje.

Kaj je sanitarna in kaj padavinska voda?

Tadeja Jenčič: Voda, ki jo porabimo za vsakdanje potrebe se imenuje sanitarna/komunalna odpadna voda. Količina komunalne odpadne vode je v glavnem enaka količini dobavljene pitne vode po vodomeru. V kanalizacijo iz gospodinjstev v občini Domžale tako priteče cca 1,33 milijonov m3 vode na leto, plus z gospodinjstvi v Mengšu in Trzinu je to skupaj 1,78 milj m3 odpadne vode iz gospodinjstev na leto. V gospodarskih dejavnostih (industrija, obrt, storitve) se v vseh treh občinah ustvari 0, 91 milijonov m3 odpadne vode na leto. Količino odpadne padavinske vode pa se ocenjuje glede na površino utrjenih površin, ki se stekajo v kanalizacijo, in glede na letno količino padavin, in v teh treh občinah znaša okoli 5,90 milijonov m3 odpadne padavinske vode na leto. Vsa odpadna voda iz občinah Domžale, Mengeš in Trzin se odvaja v javno kanalizacijo ter se čisti v Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik v Študi. Glede na meritve čistilna naprava prevzame 4,40 milijona m3 te vode, ostala odpadna voda pa odteče na razbremenilnikih ob nalivih močno razredčena v vodotoke. Gre za cca 50 % vse odpadne vode, vendar manj kot 25 % vsega onesnaženja, saj se naplavljena umazanija poleže na dno kanalov in odide v čistilno napravo. Približno polovico tega predstavljajo strešne padavinske vode. Odvajanje padavinskih voda v kanalizacijsko omrežje moti delovanje čistilne naprave, polega tega pa na iztokih iz razbremenilnikov povzroča nepotrebno onesnaženje površinskih odvodnikov. To je tudi eden od razlogov, zakaj nam je ob močnih nalivih, ki smo jih letos že bili deležni avgusta, zalilo garaže in kleti.

»V veljavnem odloku o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode  iz leta 2005 je tudi za obstoječe objekte zahtevano, da morajo lastniki objektov v 10-ih letih od sprejema odloka urediti ponikanje meteornih vod, kjer je mogoče. Podobno, kot se že izvaja v nekaterih drugih občinah, pa se tudi pri nas pripravlja obračunavanje odvoda strešnih padavinskih vod, ki se stekajo v javno kanalizacijo. Slednje iz razloga, ker morajo biti odvodne cevi prav zaradi velikih količin padavinske vode bistveno večjih dimenzij, kot bi bilo potrebno za potrebe komunalne odpadne vode, zato je sistem dražji tako ob gradnji, kot za vzdrževanje.« (Inge Waschl, univ. dipl. inž. grad.)

Za spodbudo prebivalcem k reševanju problema meteornih vod, bi bilo potrebno zagotoviti ustrezno strokovno pomoč pri izdelavi projektne dokumentacije in delno kritje stroškov izgradnje ponikovalnic iz občinskih eko skladov. Namesto zviševanja stroškov, ki ostanejo stalno breme na položnicah, bi se s tako rešitvijo znebili problema na nivoju stanovalcev, komunale in občine. To je dolgoročna rešitev, a zanjo je potrebno sodelovanje med občino, javnim komunalnim podjetjem in uporabniki.

Kaj vse se najde pri zamašitvi odtokov in črpalk?

Da bi odpadne vode prišle do čistilne naprave, je nujno dobro delovanje kanalizacijskih črpalk. V vseh kanalizacijskih črpališčih sta po dve črpalki, ki delujeta izmenično. Vsa črpališča so opremljena z daljinskim nadzorom, preko katerega se javlja delovanje črpalk, gladina vode v črpališčih in večina napak v nadzorni center podjetja. Poleg tega v okviru rednih obhodov vsaj enkrat na dva tedna delavci pregledajo vsako črpališče.

Pogosto se v nekaterih črpališčih pojavijo zamašitve. Vzrok pa je vedno isti – neustrezne odplake v kanalizaciji. Najpogosteje se to zgodi ob slabem vremenu, ko skozi pokrove dotekajo v kanalizacijo še dodatne količine padavinske vode. Kanalizacijske cevi se tedaj hitro napolnijo, voda pa na najnižji odprti točki prične iztekati iz kanalizacije. Vzroki zamašitev in okvar črpalk so različni. V rotor črpalke se zlahka zapletejo krpe (slika 1), zato se črpalka zamaši in posledično ne deluje več. Razne krpice in robčki za nego dojenčka, kozmetični robčki ipd. so namreč narejeni iz materiala, ki se ne raztrga in ne razpade v vodi. V rotorju črpalke so našli tudi že brisačo, zobno ščetko, krtačko za čiščenje nohtov in rok, ženske hlačne nogavice in najlonske vrečke, ki so se ovili okrog rotorja in povzročili pregretje črpalke. Ti odpadki sodijo v zabojnik za mešane odpadke in ne v kanalizacijo. V kanalizacijo ne sodijo niti razni ostanki hrane. Razlog so predvsem podgane. Več kot je hrane v kanalizaciji, hitreje se razmnožujejo. Ti glodavci, o katerih vsi govorimo z odporom, so zelo prilagodljivi in pametni. Zadržujejo se v stranskih rovih, kjer ni dosti vode, še posebej, če imajo v bližini na razpolago dovolj hrane. Ostanki hrane sodijo v posodo za biološke odpadke oziroma na kompostnik.

Prav tako v kanalizacijo ne sodijo ostanki maščob, saj ko se slednje ohladijo, se prilepijo na steno kanalizacijske cevi, preseki cevi se zmanjšajo in nekega dne se odtok zamaši. Za nastalo težavo ni vedno kriv slab graditelj, temveč nepoučen oziroma malomaren uporabnik.

Za konec pa še velja priporočilo Tadeje Jenčič:

V času epidemije si še dodatno želimo, da bi uporabniki čim bolj upoštevali pravila ravnanja z odpadki in odpadno vodo in bi bilo nepotrebnih intervencij čim manj, saj tako ščitimo tudi delavce, da so čim manj izpostavljeni možnosti okužbe. Le zdravi komunalni delavci bodo namreč lahko zagotavljali storitve tudi v prihodnje.

Toliko o odpadnih vodah v naši občini. Upam, da smo spoznali, kako deluje naš največji javni servis v občini – JKP Prodnik. V prihodnem prispevku pa izveste nekaj več o pitni vodi.

V svetu že marsikje varčujejo z vodo. Obstajajo tudi različne izvedbe stranišč, ki so veliko bolj varčne od teh, ki jih uporabljamo pri nas. O tem se lahko prepričate pri ogledu zanimive francoske dokumentarne oddaje.

Avtor: Mimi Šegina