V Domu starejših občanov v Kamniku je bilo v prostoru, kjer prirejajo dogodke in tudi svete maše, zopet veselo. Oskrbovanci DSO Kamnik so namreč počastili 35 letnico države Slovenije. Pripravili so recital pesmi dr. Jožeta Urbanije, teologa, dr. bibliotekarstva, pisatelja in pesnika, ki sedaj biva v DSO Kamnik, in sicer tudi starejšega brata triglavskega župnika Franceta Urbanije. Recital pesmi Jožeta Urbanije je potekal v petek, 10. julija 2026. Recital pesmi in pogovor je vodila Ksenija Kozjek, nekaj besed pa je v uvodu spregovorila tudi direktorica DSO Kamnik Majda Podkrižnik. Ker so bile gospe direktorici pesmi iz pesniške zbirke zelo všeč, je tudi sama prebrala eno pesem iz pesmarice Jožeta Urbanije. Slovenske ljudske pesmi je zapel pevski zbor oskrbovancev pod vodstvom delovne terapevtke v domu Ksenije Kozjek, ki je s kitaro držala »štimo« lepih pesmi, ki jih je zbor prepeval. Pravijo, da niso veliki, da jih je malo, vendar so pridni, dobri, marljivi in ustvarjalni ljudje.
Glavnega gosta večera, dr. Jožeta Urbanijo, je Ksenija Kozjek najprej kratko približala obiskovalcem kot teologa, informatika, bibliotekarja ter pisca strokovnih člankov in literarnih del. Povedala pa je tudi, kaj vse je počel v življenju kot teolog, knjižničar, predavatelj bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, da je velik ljubitelj gora, pohodnik in pregledovalec diplomskih nalog, več kot dvesto, nazadnje pa kot upokojenec. Zanj velja, da ne sme miniti dan, da ne bi naredil vsaj črte, kar pomeni, da ne bi česa napisal. Tako je v obdobju od lanskega junija do letos napisal več kot sto pesmi. Pri pisanju si prizadeva za lep jezik, jasno sporočilo in sočno zgodbo. Zaveda pa se tudi, da pravega pisatelja ni mogoče utišati. Po drugi svetovni vojni so si pri nas nekateri režimski ljudje prizadevali, da bi to dosegli, in so celo deloma uspeli, sedaj pa govorijo močneje kot kdajkoli. Kot Jože Urbanija: močno, jasno, duhovno poglobljeno in sporočilno. Dr. Jože Urbanija je svoje življenje bogatil z znanjem, raziskovanjem in ustvarjanjem na veliko različnih področjih ter med njimi spletel kito lepote. Vso to bogastvo je ustvaril v svoje zadovoljstvo in ga ponudil nam ter naši ljubi domovini. V Jožetu Urbaniji bije slovensko srce, rad ima gore, morje, vso naravo, knjige in ljudi. Naša domovina se je prebijala skozi 35 letno obdobje. Lepota, blaginja, pa tudi nemalo viharjev je pošteno streslo in še stresa naše korenine. Mnogo ljudi je obupalo, se odselilo, v žalosti in hrepenenju pa sedaj opevajo našo domovino. Veliko pesmi je v pogovoru prebral Jože Urbanija, ki je nekoč takole zapisal v eni svojih številnih knjig: »Iz drevesa ljubezni rastejo veje, ki bi jih poimenovali: popolna sreča, mir, veselje, smiselnost, žar, popolna stabilnost, globlje videnje, objemanje sveta, bližina z vsem in vsemi, hitrejše zaznavanje, celostno zajemanje sveta, sprejemanje, osrečujoča umirjenost. Ja, korenine so temeljna stvar, iz katere raste dobro.«
Življenje Jožeta Urbanije je tako polno, tako plodovito, pa vendar si je ob vsem delu in obveznostih vzel čas, da se je podal v naše ljube gore, planine in tam v objektiv ujel mnogo čarobnih trenutkov, čudežev narave, ki jih je poleg slik prelil tudi v pesmi. Letos praznujemo 35 let samostojnosti. Lahko smo ponosni, a jih je dosti premalo ponosnih nad tem, da je tako majhnemu narodu uspelo to, kar imamo. Smo narod z velikim srcem, čeprav včasih pozabimo na to. Upajmo, da bodo ta velika srca še naprej bila za slovensko kulturo in dediščino naših dedov. V teh kriznih časih si želimo, da bodo današnji politiki in prihodnji znali z modrostjo, ljubeznijo in poštenjem ohraniti mir, stabilnost in samostojnost države. Misel Jožeta Urbanije pravi: »V resnici imamo tri vrste ljudi: tiste, ki objemajo, tiste, ki ne objemajo in tiste, ki ne počno ne enega ne drugega. Prve zaznamuje ljubezen, druge strah, tretje pa vegetiranje.«
»Mislim na Boga, torej sem. Da kot služabnik slediš Jezusovemu (neizprosnemu) pogledu in ta te vodi k rešitvi, je rešitev zate. Kajti, kogar je Jezus pogledal, si bo za vedno zapomnil ta pogled.« Dr. Jože Urbanija si ga je zagotovo kot teolog ta dopoldan ni skrival, kaj mu je pomenil, kajti Jezus drugače gleda na ljudi, name, kot jaz na druge in sebe. Kogar Jezus pogleda, ga bo ta pogled spremljal do konca življenja, je prepričan Jože Urbanija.
Prebrane pesmi dr. Jožeta Urbanije so se nam globoko vtisnile v srce. Njegove pesmi in njegovo izpolnjeno življenje so dokaz, da se da polno živeti. Naj nas vse vodi misel Jožeta Urbanije, ki pravi: »Upati v to, da je ljubezen začetek in cilj vsega, Alfa in Omega. Upati, da je to Bog. Združiti se z vsemi, ki upajo. Naj se posamezne lučke tega upanja združijo v plamen, ki bo objel vso zemljo, vse vesolje. Naj zemlja zažari v milijardah lučk. Naj sveti v temno globino vesolja.«
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Related
