Predsednica republike ob svetovnem dnevu voda obiskala CČN Domžale-Kamnik
Na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik so v petek, 22. marca, v družbi predsednice republike dr. Nataše Pirc Musar slovesno obeležili svetovni dan voda. Ob osrednjem mednarodnem prazniku vode je na prireditvi uvodoma nagovorila udeležence iz vrst strokovne in širše javnosti, zatem pa spremljala še okroglo mizo, ki je letos potekala pod geslom »Voda za mir«. Predsednica je svoj obisk ob tej priložnosti izkoristila še za predhodni ogled kapacitet čistilne naprave, na katerem sta jo v družbi županje Občine Domžale mag. Renate Kosec spremljala direktorica CČN dr. Marjetka Levstek in vodja področja tehnologije in investicij Peter Cerar.
Z geslom letošnjega svetovnega dneva voda »Voda za mir« so Združeni narodi želeli opozoriti ne le na vlogo vode pri povezovanju ljudi, pač pa tudi na konflikte med skupnostmi in državami, zlasti ko je govora o dostopnosti vode in njeni rabi, sanitarnih standardih, prisvajanju vodnih virov ter onesnaževanju. Ker je lahko voda ključ do miroljubnega reševanja svetovnih problemov, ji mednarodna skupnost za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in miru namenja veliko pozornosti. V kontekstu strateških usmeritev zunanje politike se je tudi Slovenija odločila, da na globalni ravni s pomočjo vodne diplomacije pristopi k aktivnemu reševanju problemov, povezanih z vodo.
»Voda je strateško pomemben naravni vir, nekje jo je dovolj, drugje premalo. Po ocenah okrog dve milijarde ljudi na svetu nima dostopa do pitne vode. Zato so na mednarodni ravni nujni solidarnost, odgovorno ravnanje in dostop do oskrbe z vodo kot osnovno civilizacijsko dobrino. Ne smemo je imeti za samoumevno, saj njene zaloge in kakovost niso neomejene ali trajne«, je v svojem uvodnem nagovoru poudarila predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar in v nadaljevanju izpostavila pomembno vlogo Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov ter koristih učinkovitega čezmejnega sodelovanja, kjer je voda lahko pomemben gradnik miru, kar dokazujejo tudi uspehi Mednarodne komisije za porečje Save in Podonavske komisije.
»Slovenija je z vodo bogata dežela, vendar moramo to ugotovitev vzeti s pridržkom, saj je v regionalno in podnebno raznolikih okoljih ni povsod dovolj, še posebej ne v sušnih razmerah. Zato moramo našo vodo varovati in ohranjati tudi za bodoče rodove ter skrbeti za njeno naravno obnavljanje,« je poudarila predsednica in dodala: »Poletne ujme so med drugim pokazale, kako zelo pomembno je, da razumemo podnebne spremembe ter tokove naših potokov in rek. Razdejanje, ki so ga s sabo prinesle lanske poplave, nam lahko služi kot nauk, da bo treba več vlagati v prilagajanje. Popoplavna obnova nam ponuja priložnost, da jo zastavimo trajnostno in sonaravno, da se bomo zmožni z dobro začrtanimi prilagoditvenimi ukrepi čim bolje zoperstaviti moči naših voda v bodoče.«
V nadaljevanju je opozorila, da vodilno sporočilo letošnjega Dneva voda – »Voda za mir« nagovarja tudi nas kot družbo in naše ravnanje z vodo: »Skorajda ni posega v vode, ki ne bi sprožil različnih pogledov in nasprotovanj, kar pomeni, da je ljudem vendarle mar, kako ravnamo z vodo. Sporočilo, ki bi ga morali razumeti tudi v politiki pa je, da moramo spremeniti sisteme upravljanja z vodami tako, da bodo ljudje že v zgodnjih fazah lahko sodelovali pri oblikovanju vodnih politik in ukrepov na področju upravljanja voda.« Svoj nagovor je sklenila še z opozorilom na ključno vlogo vodne in okoljske stroke za našo prihodnost, saj bodo podnebne spremembe in s tem povezani pojavi vse pogostejši in se bo treba z njimi učinkovito soočati.
Na okrogli mizi, ki je sledila, so sodelovali ugledni razpravljavci: veleposlanica Tanja Miškova, posebna odposlanka za vodno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije (Vesolje-SI) ter vodja vesoljske odprave za opazovanje Zemlje s prvim slovenskim mikrosatelitom Nemo-HD, in mag. Emina Hadžić, direktorica Zavoda Krog, nevladne organizacije, ki si med drugim prizadeva tudi za izboljšanje dostopa do vode, za boljše sanitarne in higienske razmere, za izkoreninjenje revščine ter izboljšanje prehranske varnosti, za enakost spolov in za dostojanstveno ter kvalitetno življenje vseh.
Dogodek, ki ga je gostila CČN Domžale-Kamnik, so pripravila štiri strokovna društva in združenja s področja varstva voda – Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV), Društvo vodarjev Slovenije (DVS), Društvo hidrogeologov Slovenije (SKIAH) in mreža Globalno partnerstvo za vodo (GWP Slovenije). Posnetek dogodka je na voljo na SDZV YT kanalu na spletni strani SDZV (https://sdzv-drustvo.si/).
CČN Domžale ‐ Kamnik je po zmogljivosti četrti največji sistem v Sloveniji, ki z zbiranjem in učinkovitim čiščenjem odpadnih voda z območja občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin in Cerklje na Gorenjskem skrbi za kakovostno varovanje okolja in vodotoka Kamniška Bistrica. Iz šestih občin sprejema komunalno, padavinsko ter industrijsko odpadno vodo, greznične gošče in mulje malih komunalnih čistilnih naprav ter tekoče in biološko razgradljive odpadke. Z nadgradnjo od leta 2016 dalje CČN izvaja terciarno čiščenje in iz odpadne vode poleg organskih učinkovito odstranjuje dušikove in fosforne snovi. Njihovi zaposleni svoje znanje in izkušnje s področja čiščenja odpadne vode preko organiziranih izobraževalnih delavnic in seminarjev prenašajo tudi na druge slovenske strokovnjake, ki se soočajo s problemi obvladovanja procesov na čistilnih napravah, od leta 2019 dalje pa za učinkovito vodenje procesov v okviru CPI tudi praktično usposabljajo bodoče vzdrževalce čistilnih naprav.
Avtor: CČN Domžale-Kamnik; Foto: Klemen Razinger in Iztok Pipan
