Požar v nekdanji tovarni LIP Radomlje: kako je deloval vodovodni sistem in kakšni ukrepi so bili sprejeti

V soboto, 7. novembra, je nekaj minut čez polnoč izbruhnil obsežen požar na območju nekdanjega podjetja LIP Radomlje, ki je zahteval množično posredovanje gasilskih enot in ogromne količine vode za gašenje. Intervencija je bila zaradi razsežnosti požarav vseh pogledih izjemno zahtevna. O delovanju vodovodnega sistema, ukrepih med gašenjem in morebitnih posledicah za kakovost pitne vode smo se pogovarjali z Alešem Stražarjem, vodjo sektorja vodovod v Javno komunalnem podjetju Prodnik d.o.o..

Kako je Prodnik d.o.o. obveščeno o požarih na območju svojega vodovodnega sistema — prejmete neposreden klic gasilcev, regijskega centra za obveščanje ali informacijo naknadno, ko je gašenje že v teku?

Odvisno od obsega požara. V primeru manjših požarov ni potrebe, da smo o tem obveščeni, saj morajo vodovodni sistemi v skladu z veljavno zakonodajo v vsakem trenutku zagotavljati tudi določeno količino vode za primere požarov. Na vodovodnem sistemu imamo vzpostavljen centralni nadzorni sistem, ki nam v primeru, da zaloga vode v vodohranih pade pod določen nivo, sproži alarm, ki pomeni, da je treba ukrepati. V primeru večjih požarov oziroma izrednih dogodkov, ko je takoj jasno, da bo treba ukrepati tudi na področju oskrbe z vodo, pa smo obveščeni preko štaba civilne zaščite, v katerem sem tudi sam član.

Kako je poskrbljeno za zadostno količino vode v primeru požarov?

V osnovi je del vsakega vodovodnega sistema vodohran, ki zagotavlja ustrezne količine vode tako za sanitarne, kot tudi požarne potrebe, za samo distribucijo do končnega uporabnika  kot tudi hidrantov pa je potreben vodovodni cevovod, ki mora biti dimenzioniran na potrebne  količine vode za gašenje.

Je bil pa glede na obseg požara na območju nekdanjega LIP Radomlje izredni dogodek in so bili potrebni dodatni ukrepi in posredovanje dežurne ekipe, ki je s strokovnim znanjem poskrbela, da je bilo vode dovolj tako za gašenje požara kot za občane.

Kdaj ste bili obveščeni o sobotnem požaru na območju nekdanje tovarne LIP Radomlje in kakšne ukrepe ste ob tem sprejeli?

Dežurni sistemski inženir je bil o požaru obveščen ob cca 1.35. Takoj po prejeti informaciji je preko centralnega nadzornega sistema preveril pretoke in stabilnost vodovodnega sistema Kolovec, na katerem se je odvijala intervencija. Pretoki so se postopoma z začetnih 30 l/s povečevali na 50 l/s, kar pa je za 20 l/s presegalo trenutno kapaciteto vodovodnega sistema. Zato je bil takoj aktiviran dežurni vodovodar, da prezapre sistem in mesto intervencije preklopi na vodovodni sistem Domžale, s čimer je bila ves čas zagotovljena nemotena oskrba s pitno vodo vsem občanom.

Dan po požaru smo po pregledu mesta intervencije, kljub temu da se je voda še vedno koristila za požarno stražo, na podlagi odčitanih pretokov sistem prezaprli v prvotno stanje.

Kakšen je bil pritisk v vodovodnem omrežju med gašenjem, šlo je za gašenje obsežnega požara, in ali je bilo potrebno prilagoditi delovanje črpališč ali rezervoarjev? Ste morali v tem primeru povečati dotok vode iz drugih delov sistema ali začasno spremeniti režim oskrbe?

Voda za gašenje požara se je zagotavljala iz vodovodnega sistema Kolovec, ki s pitno vodo oskrbuje naselja Radomlje, Škrjančevo, Preserje pri Radomljah, Homec, Nožice, Dolenje, Hudo, Kolovec, Rova, Turnše in Žiče. Zaradi enormnih potreb po požarni vodi je bil sistem v določenem trenutku preobremenjen in praktično tik pred kolapsom. Na srečo smo s pravočasnim in ustreznim zapiranjem vodovodnih sistemov preprečili, da nobenemu uporabniku ni bila bistveno motena dobava pitne vode. Sistem Kolovec je namreč povezan s centralnim domžalskim sistemom v Preserjah, Škrjančevem in Jaršah. Te povezave so pri normalnem obratovanju zaprte, v izrednih razmerah pa omogočajo distribucijo vode v ali iz domžalskega sistema.

Normalno delovanje vodovodnih sistemov v občini Domžale v razmerah, ki smo jim bili priča ob požaru, je absolutno pogojeno s povezanostjo sistemov in predvsem z zadostnimi vlaganji v zadevno infrastrukturo.

Ali so bili vsi hidranti na tem območju delujoči in nemoteno dostopni gasilskim enotam?

Vodja gasilske intervencije je ob intervenciji povedal, da dobava vode iz hidrantov poteka normalno. Hidrante sicer redno pregledajo lokalna gasilska društva in jih tudi sproti saniramo, v kolikor se ob pregledih ugotovi okvare. Ob takih dogodkih je še kako pomembno, da so hidranti v brezhibnem stanju, zato na tem mestu velja poudariti, da odjem vode iz hidrantov lahko opravi le upravljavec javnega vodovodnega omrežja ali v primeru intervencij gasilska društva. Nihče drug ne sme posegati v hidrante brez našega soglasja.

Kdo pokriva stroške porabe vode v primeru požarov?

Voda, porabljena za gašenje požarov iz javnega vodovodnega sistema, se ne zaračuna nikomur in se v vodni bilanci prikazuje kot neobračunana in nemerjena poraba.

Ali takšni dogodki lahko vplivajo na kakovost pitne vode?

Po takšnih dogodkih se vedno analizira stanje in oceni možne vplive na okolje, tudi na kakovost pitne vode glede na lokacijo požara. Na podlagi razpoložljivih informacij in poteka dogodkov po tem požaru ne pričakujemo odstopanj v kakovosti pitne vode na oskrbovanem območju. Kljub temu smo takoj v ponedeljek, 10. 11. 2025, izvedli izredna mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja pitne vode na štirih odjemnih mestih, pri katerih so vse analize izkazovale zdravstveno ustrezne vzorce pitne vode. V zvezi z dogodkom smo bili v stiku tudi z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Institutom Jožef Stefan, ki je bil na lokaciji z mobilno enoto ekološkega laboratorija. Tudi dolgoročno ne pričakujemo odstopanj v kakovosti podtalnice, bomo pa čisto preventivno opravili dodatna mikrobiološka in fizikalno-kemijsko preskušanja.

Ali ta dogodek kaže na potrebo po dodatnih investicijah v hidrantno omrežje na območju Radomelj oziroma v industrijskih conah?

Javno hidrantno omrežje na območju Radomelj je ustrezno in izvedeno v skladu s predpisi, saj je že v fazi projektiranja potrebno upoštevati predpise s tega področja.

Ali Prodnik uporablja kakšen nadzorni sistem, ki omogoča takojšen vpogled v stanje posameznih hidrantov v primeru intervencij?

V podjetju imamo nad delovanjem vseh vodovodnih objektov občine Domžale vzpostavljen t.i. centralni nadzorni sistem, ki omogoča spremljanje bistvenih parametrov v realnem času (pretokov, tlakov …).

Torej ste v pripravljenosti 24 ur na dan?

Tako je. Varna, zanesljiva in kakovostna oskrba s pitno vodo mora biti zagotovljena v vsakem trenutku, zato imamo ves čas dežurno ekipo, ki jo sestavljajo dežurni vodovodar, električar in sistemski inženir. Dežurna ekipa ima daljinski dostop do zgoraj opisanega nadzornega sistema, kar omogoča hitro diagnosticiranje in ukrepanje v primeru težav v vsakem trenutku.

Požar v nekdanjem LIP Radomlje je bil preizkus tako za gasilce kot za vodovodni sistem. Kljub izjemnim obremenitvam je oskrba s pitno vodo ostala stabilna, kar kaže na dobro povezanost sistemov in usposobljenost dežurnih ekip podjetja Prodnik. Tovrstni izredni dogodki, potrjujejo, da so naložbe v infrastrukturo in stalni nadzor ključni za varnost ljudi in zanesljivost oskrbe.

Sorodni prispevek:

Požar na območju nekdanje tovarne LIP pogašen, gasilci še vedno na terenu