Pojdite na volitve in od tistih, ki jih volite zahtevajte odgovornost!

Pred nami so predčasne državnozborske volitve, ki bodo 13. julija 2014. Pogovarjali smo se s kandidatoma skupne liste Socialnih Demokratov SD in Solidarnost Martino Vuk in Lenartom Zajcem, ki kandidirata v 10. in 11. volilnem okraju, četrte volilne enote (Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče).

Martina Vuk, je bila rojena leta 1979. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana pravnica in mama 2- in 5-letnika.

V času študija je bila štipendistka Vlade RS, zato se je po diplomi zaposlila na Ministrstvu za šolstvo in šport v sektorju za izobraževanje odraslih. Med letoma 2006 in 2010 je bila zaposlena na Ministrstvu za javno upravo. Nato je bila štiri leta zaposlena na stranki SD in v Državnem zboru RS kot strokovna sodelavka poslanske skupine, zadolžena predvsem za področja dela, družine, socialnih zadev in invalidov ter zdravja. Trenutno je državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Petnajst let je aktivno delovala na mladinski sceni tako v Sloveniji kot v tujini. Bila je tudi podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.

Lenart Zajc, rojen je bil leta 1967 v Ljubljani, od leta 1999 z ženo živita v Žejah nad Dobom, kjer sta si ustvarila dom in družino. Poseben odnos do teh krajev, mu je zbudil še kot majhnemu otroku, njegov oče, pesnik Dane Zajc, ki je bil rojen pri Sveti Trojici, kjer je tudi preživel otroštvo.

Poklicno pot je začel kot profesor zgodovine in filozofije, vendar ga je radovednost gnala k opravljanju najrazličnejših poklicev. Njegova stalnica pa je pisanje. Prvenec 5 do 12h je izdal leta 1998, njegov drugi roman Zguba pa je bil leta 2002 nominiran za Delovo nagrado Kresnik. Poleg omenjenih je napisal še štiri knjige, zadnja med njimi je Vstaja zombijev, v kateri kronološko opisuje protivladne vstaje v letih 2012 in 2013.

Za kaj sta se odločila, da kandidirata za poslanca v Državni zbor?

Martina: Glede na moje dosedanje moje delovne izkušnje v Državnem zboru in na ministrstvih, tako na uradniških mestih kot na mestu državne sekretarke, kjer sem dodobra spoznala sistem od znotraj in od zunaj. Ker vem kakšne so rešitve, je sedaj čas, da to udejanjim kot poslanka. Prav tako kandidiram tudi zato, ker sem prepričana, da nismo vsi isti. Slovenija potrebuje rešitve, ki bodo koristne za ljudi, za vse generacije. Potrebujemo delovna mesta, delovna mesta in še enkrat delovna mesta. Potrebujemo vsem enako dostopne javne storitve. In potrebujemo ljudi, ki si upajo to in udejanjajo.

Lenart: Za politično pot sem se odločil, ko sem spoznal, da nezadovoljstvo ljudi izraženo le na ulici ne more prinesti nujnih sprememb. Bil sem eden od ustanovnih članov Mreže za neposredno demokracijo, ter kasneje stranke Solidarnost. Pred volitvami smo se povezali z SD-jem, ker smo mnenja, da mora prihajati do sodelovanja in združevanja na levici. Pri moji odločitvi gre tudi za sprejemanje odgovornosti in ne za sprenevedanje z nepotrebnimi ideologijami.

Katere so glavne točke programa, ki ga zagovarjata?

Lenart: Najpoglavitnejša prioriteta je ta, da je treba 120.000 ljudem zagotoviti zaposlitev, med njimi je veliko mladih, ki zaradi sistemskih ovir ne morejo dobiti zaposlitve. Druga točka je ohranjanje okolja in zelene ekonomije – razvoj zelenega gospodarskega ekosistema, dvig ravni slovenske samooskrbe skozi podporo malim in srednjim podjetjem ter kmetijam, kar tudi pomeni možnost odpiranja novih delovnih mest. Tretja pa je povečanje soudeležbe državljanov pri neposredni demokraciji in iskanju rešitev skozi politično povezovanje in dialog, namesto vprašanja razdora in prepira.

Martina: Jaz bi poleg vseh teh prioritet, ki jih je naštel Lenart dodala še javne službe. Absolutno moramo ohranjati zdrav javni sektor (sociala, zdravstvo, šolstvo,…). To so javne dobrine, ki morajo ostati dostopne vsem. To pomeni, da smo proti privatizaciji. Vsekakor pa zahtevamo odgovorno in učinkovito delo vseh teh služb, ki bo v korist vseh državljanov, kjer bodo vsi dobili tiste storitve, ki jih potrebujejo. Zato je solidarnost naša temeljna vrednota!

Oba: In seveda obvezna uveljavitev ničelne tolerance do korupcije na vseh nivojih. To je eden izmed predpogojev, če želimo doseči kakršnokoli spremembo.

Katere bodo prioritete, za katere se bosta zavzemala kot poslanca?

Martina: Moje področje je zaposlovanje, sociala in zdravstvo. Pomembno se mi zdi narediti učinkovit, pravičen in solidaren javni sektor. Na drugi strani pa je spoštovanje človekovih pravic in enakih možnosti tisto področje, na katerem ves čas aktivno delujem in bom tudi v prihodnje.

Lenart: Moje področje je absolutno kultura, saj je potrebno slovenski kulturi in umetnosti vrniti mesto, ki jima je šlo v zgodovini. Moramo se zavedati, da smo Slovenci narod, ki je zgradil svojo identiteto predvsem skozi kulturne dosežke. Odkar smo samostojni se država oziroma odgovorni ljudje, do tega področja vedejo mačehovsko. Vrhunec tega mačehovstva pa je bila Janševa vlada, ki je celo ukinila Ministrstvo za kulturo. Druge prioritete pa so tiste tri točke, ki sem jih naštel že pri prejšnjem vprašanju.

Kakšni bodo ukrepi za večjo zaposlovanje?

Martina: Nova delovna mesta so naša absolutna prioriteta. Glede na situacijo in krizo v kateri se Slovenija nahaja, je ključna rešitev v zagonu gospodarstva. Mi z javnimi sredstvi, posameznimi ukrepi, spodbudami ne moremo trajno povečati deleža zaposlenosti. Mi lahko s tem samo blažimo neko vmesno obdobje in pripomoremo k zagonu, da si gospodarstvo opomore. Da bi lahko zagnali gospodarstvo imamo v našem programu kar nekaj konkretnih ukrepov, kako to doseči. Predvsem so pomembna mala in srednja podjetja. Ustanovili bomo sklad za dobre ideje, kar pomeni, da bomo z evropskimi sredstvi in sredstvi razvojne banke in podobno spodbujali tiste, ki imajo ideje in jih lahko realizirajo. Druga prioriteta pa je tudi, ohranitev obstoječih zaposlitev. Nikakor ne bomo podpirali takšne privatizacije, ki bo odnašala delavna mesta.

Martina Vuk.

Ker mladi izredno težko dobijo zaposlitev se jih v zadnjih letih vedno več odloča, da si kruh poiščejo v tujini. Pri tem gre v glavnem za visoko izobražen kader, kar pomeni tudi beg domačih »možganov.« Kakšni so ukrepi, da se mladim zagotovi priložnosti doma?

Martina: Po eni strani EU veliko govori o mobilnosti, prostem pretoku delovne sile in da so možnosti za vse. Na ravni EU se pripravlja tudi enotni zaposlitveni portal. Po drugi strani pa je v Sloveniji znano dejstvo, da Slovenci nočemo ven iz svojega okolja, že znotraj države ne, kaj šele v tujino. Zato se je res potrebno vprašati kakšen je razlog, da mladi odhajajo. Določen delež gre zagotovo zaradi svojih ambicij in želja. Drug delež pa zapusti državo zaradi ekonomskih razlogov. Ti so pa tisti, na katere se moramo osredotočiti. Nabor ukrepov, ki je že bil sprejet in ki se delno že izvaja je jamstvo za mlade. Gre za vseevropski projekt EU, ki je tudi zagotovila večino finančnih sredstev. V Sloveniji smo že pripravili ukrepe in nekateri izmed njih že dajejo rezultate. Vsak mesec se znižuje število brezposelnih in bistveno bolj se zvišuje število zaposlenih tudi med mladimi. Seveda se moramo osredotočiti tudi na generacijo 30+…

Iz leta v leto, je vedno več socialne neenakosti. Pri tem nekateri bogatijo, spet drugi pa se otepajo z revščino in teh zadnjih je vedno več. Kaj bi bilo nujno potrebno postoriti na področju sociale in večje socialne varnosti?

Martina: S 1. 1. 2012, je zaživela nova socialna zakonodaja, ki je bila deležna veliko kritike. Priznati pa si moramo, da je bilo v preteklosti veliko očitkov, kako posamezniki izkoriščajo sistem. S to socialno zakonodajo se je skušalo poleg pravične razdelitve sredstev zagotoviti to, da posamezne socialne pravice dobijo tisti, ki jih resnično rabijo. Kakorkoli, če smo zadovoljni ali ne zadovoljni z novo zakonodajo, se je izkazalo da se to uresničuje. Z novo zakonodajo se gleda poleg plače tudi vse premoženje. Včasih je bilo veliko očitkov, da je nekdo pripeljal svojega otroka v vrtec z dragim avtomobilom, vrtec pa je plačeval po najnižji ceni. Sedaj tega ni več.

Z vsesplošnim zategovanjem pasu, pomanjkanje občuti tudi področje kulture. In prav kultura je bila vedno tisto, ki nas je skozi stoletja ohranjala kot narod. Kaj se kljub težkim časom, lahko zagotovi na področju kulture?

Lenart: Tukaj je svetel primer Belgija, ki je v času krize povečala BDP namenjenega kulturi, saj se zavedajo da pomenita kultura in umetnost navzven promocijo celotne države, torej tudi gospodarstva, navznoter pa močan samoidentifikacijski in povezovalen element za vse državljane. Na kulturo pri nas gledamo brez kakršnekoli samozavesti, kot na neko breme, ki nas vse obtežuje, temveč se moramo naučiti gledati na lastno kulturo in umetnost kot na izložbeno okno, ki nas predstavlja povsod po svetu že na prvi pogled. Če pogledamo v zgodovino, se je vedno dogajalo, da je večja civilizacija z močnejšo kulturo »požrla« civilizacijo s šibkejšo kulturo. Če se hočemo ohraniti in obstati kot narod in država, je nujno, da peljemo neko kulturno politiko, ki bo omogočilo ustvarjalcem ustvarjati in kreirati. Glede na to, da Slovenci vedno ubogamo in sprejemamo navodila, ki jih dobivamo iz Bruslja, bi mogoče tukaj prisluhnili priporočilu Bruslja, da naj vsaka država EU za kulturo letno nameni 2,5% BDP. Z zadnjo vlado pod Alenke Bratušek smo Slovenci padli na 1,8% BDP, kar še nikoli v zgodovini ni bil tako majhen odstotek, tudi v nekdanji skupni državi ne. BDP za kulturo bi bilo potrebno povečati ter, da sredstva pridejo do ustvarjalcev ne zgolj do posameznih organizacij.

Lenart Zajc.

Kaj za Slovenijo pomeni zeleno gospodarstvo? Je to priložnost in perspektiva?

Lenart: Glede na to, da je Slovenija naravno ohranjena je nujno potrebno peljati razvoj v smeri, da se bo ekološka naravnanost ohranjala tudi v prihodnosti. Tukaj se moramo zavedati, da za Slovenijo zeleno gospodarstvo pomeni izredno veliko. Poglejmo samo naše gozdove. Delovati bi morali v smeri, da se celotna lesno predelovalna industrija ohrani v Sloveniji, ne pa da se spustimo na raven kolonije, ki poceni izvaža svoje surovine v druge države in potem te predelane surovine drago uvaža nazaj. Glede na to, da imamo znanje, tehnologijo in da imamo ljudi, ki so se s tem že ukvarjali, nam tega res ni potrebno. V preteklosti je Slovenija v lesni industriji izgubila 28.000 delovnih mest. S ponovnim zagonom te panoge, bi bilo mogoče nazaj pridobili veliko delovnih mest. Drug primer te zelene priložnosti je v ekološkem kmetijstvu. Pri tem bi bilo potrebno spodbujati zaprte kroge, npr. v lokalnem okolju kjer občina porablja davkoplačevalski denar za prehrano v šolah in vrtcih, bi bilo prav, ko bi se ta denar vračal lokalnim kmetijskim pridelovalcem pri katerih bi šole naročale hrano. Da ne govorim o okoljevarstvenem prihranku, ki ga pomenijo izpusti CO2 v ozračje ob transportu „cenejše“ hrane iz oddaljenih držav. Tretje področje pa je turizem. Po svetu je čedalje večje povpraševanje po turizmu v neokrnjeni naravi. Slovenija to ima in bi lahko izkoristili to prednost. V preteklosti se je Slovenija zelo usmerjala na smučišča kot pomembno turistično dejavnost. Zaradi globalnega segrevanja, bo te dejavnosti vedno manj. Tako bi se lahko usmerili recimo na gorsko kolesarjenje. Primer dobre prakse je gorsko kolesarski park v Črni na Koroškem.

Po statistiki se volitev udeležuje vedno manj volivk in volivcev? Eden izmed razlogov je tudi apatičnost in nezaupanje politikom. Kako bi vi prepričali volivke in volivci da se udeležujejo volitev? In da se tudi sami več angažirajo?

Lenart: Apatičnost je posledica nenehnih razočaranj, ki jih doživljajo volivci zlasti na levici že kar nekaj časa. Mislim, da je treba opozoriti volivce, da na levici prihaja do prenove, da se socialna demokracija ponovno vrača k svojemu izvoru: socialni demokraciji, zastopanju delavskega razreda, borbi za delovna mesta in k borbi za večjo kakovost življenja vseh, ne samo lastnikov kapitala. Seveda to lahko zvenijo le kot predvolilne obljube. Treba je ohranit zaupanje pri ljudeh, ki prihajajo na novo ali ljudem, ki imajo čisto vest, ki so se že v preteklosti borili za dobrobit vseh, ne le za lastno dobrobit. Tu je potrebno opozoriti, da ne smemo nasedati posameznikom, ki govorijo, da je vsa politika umazana, da nimamo za koga glasovat in da je najboljše, da ne glasujemo. Vendar bo vedno nekdo glasoval. In ta bo glasoval proti tebi. Gre za populizem in odvračanje ljudi, da bi se udeleževali volitev. Volitve so naša absolutna pravica in odgovornost, kjer moramo svoj glas unovčiti in ga dati tistemu, ki mu zaupamo.

V zadnjem obdobju se naši politiki vedno bolj ukvarjajo s preteklostjo, kot pa z našo prihodnostjo. Pri tem človek dobi občutek, da je to predvsem zaradi nesposobnosti določenega dela politikov, da bi se ukvarjali s konkretnimi stvarmi in rešitvami, predvsem v dobro državljanov in države. Dejstvo je, da večina državljanov ne zanima preteklost, temveč jih zanima lastna eksistenca in boljši jutri. Je naša politika sposobna preseči delitve?

Martina: Absolutno se strinjam, da ima večina ljudi dovolj delitev na podlagi preteklih dogodkov, saj tudi večina ni sodelovala v teh dogodkih. Ljudje živimo tukaj in zdaj, zato je nujno potrebno, da najdemo rešitve za skupno prihodnost. Beg v preteklost se pojavi vedno takrat ko ni idej, ko ni perspektive kam naj država strmi. Stopili smo v Nato, EU, prevzeli smo evro, sedaj pa se vrtimo v krogu. Namesto, da bi se vsi politični akterji poenotili glede temeljih usmeritev države, se namesto tega nekateri vračajo v zgodovino, jo želijo predrugačiti in na ta način tudi preusmerjajo pozornost drugam.

Lenart: Strinjal bi se s tem kar je povedala Martina. Opozoril bi pa še na to, da je zgodovina absolutno ugrabljena in zlorabljena s strani politike. Volivec bi se pri tem moral vprašati, kaj bi bilo, če bi se isto zgodilo z medicino. Bi tudi v tem primeru ljudje bolj kot stroki – zdravnikom zaupali Janezu Janši? Politiki bi morali vrniti zgodovino zgodovinarjem in jim zaupati, da bodo naredili strokoven pregled v zgodovino. Če nek politik govori o preteklosti, ga morate takoj vprašati, da naj kaj pove o prihodnosti in če ne bo povedal nič, mora zgubiti vaše zaupanje.

Kaj bi za konec povedala volivkam in volivcem?

Martina: Jaz bi povedala, da nismo vsi isti. Da to ne drži. Žalostno je, da je politika popolnoma izgubila ugled. S tem, ko se prepustimo apatiji, na ta način še bolj prepuščamo odločanje ljudem, ki ne delajo za splošno dobro in nimajo potrebnega znanja in kompetenc. Zato vse volivke in volivce vabim, da se 13. julija 2014, udeležijo volitev in izrazijo svojo voljo. Potem pa naj od tistih, ki so jih volili zahtevajo odgovornost. Ko bomo vzpostavili sistem odgovornosti, potem bodo tudi politiki bolj razmišljali o odločitvah, ki jih sprejemajo.

Lenart: Vse bi opozoril na to, da je parlamentarna demokracija dobra. Pomeni namreč vsaj dva, če ne več pogledov na isti problem in kjer se križajo vsi ti pogledi, dobimo fokus ki pomeni rešitev. Zato, da pridemo do rešitve pa se moramo poslušati, se ne izključevati, si zaupati in moramo verjeti tudi tistim, ki razmišljajo drugače ter poslušati njihove argumente. V trenutku, ko politika zaide v situacijo, ko se preneha poslušati, postane sama sebi namen. Zato se začne zatekati v zgodovinske rešitve. Moramo ohraniti odprtega duha, odprt um in se poslušati in sodelovati, če želimo našo državo rešiti iz situacije v kateri se je znašla.

Naročnik oglasa: Socialni Demokrati, Levstikova 15, 1000 Ljubljana

Avtor: Miha Ulčar