Podnebne spremembe: Kako je s pitno vodo v občini Domžale?

Podnebne spremembe so bile dolgo stvar prihodnosti, toda zdaj podnebje spreminjamo tako hitro, da prvič v zgodovini vidimo tudi posledice. Silovitejše nevihte in poplave, izrazitejši vročinski valovi, naraščanje morske gladine, suše, požari v naravi, taljenje ledenikov … Pri tem tudi Slovenija ni izjema. Letos smo se soočili z izjemno sušnim poletjem, zaradi česar je presahnilo mnogo vodotokov, nekje pa so se celo zmanjšali vodni pitni viri. Z vstopom v jesen pa smo se soočili z močnimi nalivi, kar je nekje vplivalo na vodooskrbo s pitno vodo.

V luči zadnjih vremenskih dogodkov ter posledično vplivov na pitno vodo v občini Domžale smo se pogovarjali z Markom Faturjem, direktorjem Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o., ki na območju občine Domžale izvaja obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo. Z njim smo spregovorili tudi o domžalskih pitnih virih, oskrbi s pitno vodo, kakovosti pitne vode, obnovi vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter na kakšen način se bo treba prilagajati podnebnim spremembam, da bo pitna voda tudi v prihodnosti tekla iz naših pip.

Letos poleti smo se soočili z izjemno sušnim poletjem, zaradi česar je v Sloveniji presahnilo mnogo vodotokov, nekje pa so se celo močno zmanjšali vodni pitni viri, zaradi česar so morali pitno vodo dovažati iz drugih predelov (npr. Rižanski vodovod). Kako je letošnja suša vplivala na pitne vodne vire v občini Domžale?

Območje občine Domžale se oskrbuje s pitno vodo iz treh vodnih virov oziroma sistemov, in sicer centralni del občine iz vodnjakov na Mengeškem polju, severni del občine iz vodnjakov na Kolovcu, vzhodni del občine pa iz površinskih vodnih virov v Črnograbenski dolini.

Vodni viri Mengeškega polja in Kolovca so zelo bogati in njihova izdatnost je bila tudi letošnjem poletje enaka, kljub sušnim razmeram. Nekoliko bolj občutljivi so površinski viri črnograbenskega vodovodnega sistema, vendar bolj kot nihanja v izdatnosti predstavlja težavo povečana poraba ob konicah (na primer ob večerih zaradi zalivanja, ob začetku poletja tudi zaradi polnjenja bazenov). Vendar je črnograbenski sistem povezan s centralnim vodovodnim sistemom Domžale-Mengeš-Trzin, kar tudi v primerih izrazito povečane porabe omogoča nemoteno oskrbo s pitno vodo brez omejitev.

Normalno delovanje vodovodnih sistemov je vsekakor pogojeno s povezanostjo sistemov preko občinskih meja in predvsem z zadostnimi vlaganji v zadevno infrastrukturo. Stalne investicije v obnovo cevovodov, pripadajočih objektov in daljinski nadzor bistveno pripomorejo k majhnim vodnim izgubam in stalnim vpogledom v delovanje sistema, v nasprotnem primeru bi bili tudi na tem območju lahko priča težavam z vodooskrbo, kar se letos poleti ponekod po Sloveniji žal že dogajalo.

Na začetku jeseni je prišlo do močnejših nalivov, kar je nekje vplivalo na vodooskrbo s pitno vodo (primer Moravče). Kakšne težave močni nalivi ali daljše deževje lahko povzroči na vodnih pitnih virih?

Različni tipi vodnih virov so zelo različno občutljivi na vplive s površja. Prodnati vodnjaki Mengeškega polja so zaradi njihovih naravnih značilnosti veliko bolj zaščiteni pred dogajanjem na površju kot na primer vodonosniki na Kolovcu in Moravčah ali površinska zajetja (črnograbenski vodni viri). Na vire Mengeškega polja nalivi praktično ne vplivajo. Na občutljivejših virih pa so vgrajene posebne naprave, ki tudi ob močnejših deževjih omogočajo, da se v omrežje distribuira neoporečna pitna voda. Na vodnih virih občine Moravče je žal prišlo da kaljenja vode, zato je bila voda oporečna in smo bili primorani prekiniti dobavo v skladu z izdelanimi protokoli v izogib zdravstvenim nevšečnostim pri uporabnikih, bo pa tudi občina Moravče pristopila k vgradnji ustreznih naprav, saj bodo glede na podnebne spremembe ekstremni vremenski pojavi vse pogostejši.

Naj ob tem poudarimo, da se stalno izvaja daljinski nadzor nad delovanjem tako zajetij, črpališč in vodohranov kot tudi kot sistemov za dezinfekcijo, tako da smo ob vsakem odstopanju o tem nemudoma obveščeni in lahko takoj ukrepamo.

Kakšne pitne vodne vire imamo v občini Domžale, kakšna je njena kvaliteta ter kdo in na kakšen način nadzoruje ustreznost pitne vode? 

Vodni viri za občino Domžale so odlične kakovosti. Vodo z Mengeškega polja se uporabnikom v običajnih razmerah distribuira brez kakršnekoli obdelave ali dezinfekcije. Preventivna dezinfekcija s klorovim preparatom se izvaja le poleti, v obdobju visokih zunanjih temperatur, vendar ne zato, ker bi bili vodni viri manj kakovostni ali oporečni. Voda na virih je namreč tudi poleti ustrezne temperature in kakovosti, se pa dezinfekcija izvaja zaradi segrevanja vode v ceveh, predvsem v stranskih vejah javnega vodovoda in internih napeljavah uporabnikov. Če se voda segreje nad določeno temperaturo, je to lahko ugodno za razvoj mikroorganizmov, ki jih v vodi, ki priteče iz pipe uporabnika, ne sme biti.

Tudi kakovost vode iz kolovških in črnograbenskih vodnih virov je zaradi dobrega stanja zaledja dobra, se pa zaradi občutljivosti na dogajanje na površju ponekod UV izvaja dezinfekcija.

Na tem mestu je treba poudariti, da je pitna voda iz javnega vodovoda strogo nadzorovana. Zdravstveno ustreznost pitne vode v okviru našega internega nadzora redno spremlja in izdaja poročila Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Kranj. Vsako leto se v sodelovanju z njimi, glede na izkušnje tekočega leta, pripravi načrt vzorčenja. Vzporedno z internim nadzorom pa poteka še vzorčenje vode v sklopu državnega monitoringa, ki ga za Nacionalni inštitut za javno zdravje izvaja NLZOH Ljubljana.

Za varno oskrbo s pitno vodo ter urejeno odvajanje odpadne vode je potrebna vsakodnevna skrb, kar pomeni redna vlaganja v obnove in vzdrževanje obeh sistemov. Občina Domžale v sodelovanju s podjetjem Prodnik iz naslova omrežnin vsako leto obnovi kar nekaj vodovodnega in kanalizacijskega sistem. Koliko je bilo v zadnjih letih obnovljenega vodovodnega in kanalizacijskega sistema v občini Domžale? Kaj takšne investicije pomenijo za nadaljnjo oskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadne vode?

Dejstvo je, da imajo cevovodi določeno življenjsko dobo, zato je nujno kontinuirano vzdrževanje in obnavljanje sistemov, tako cevovodov kot objektov na teh sistemih. Od uvedbe omrežnin imajo občine zagotovljena sredstva za obnove in Občina Domžale vsako leto nameni vsa sredstva, ki jih dobi v ta namen, torej dobra dva milijona evrov za prepotrebne obnove. Obnove se načrtujejo sistematično, v sodelovanju z Občino, glede na število okvar na določenem območju, morebitne druge načrtovane posege v cestišča s strani Občine in seveda razpoložljiva finančna sredstva.

Zavedati se je treba, da je v občini Domžale več kot 400 km javnih vodovodnih in kanalizacijskih cevovodov in več kot 80 objektov (črpališč, vodohranov …), v katera se mora periodično vlagati, če želimo dolgoročno zagotavljati varno in zanesljivo vodooskrbo. Stanje na obeh sistemih se je v zadnjih letih močno izboljšalo, kar se odraža v zmanjševanju vodnih izgub in števila okvar.

Tako v Sloveniji kot v večini preostalega sveta se v zadnjih letih se soočamo s problemom podnebnih sprememb. Kako na te spremembe gledate v JKP Prodniku in kako se bo potrebno prilagoditi glede na spremenjene razmere? Obstajajo kakšni scenariji?

Vsekakor je vpliv podnebnih sprememb prisoten in postaja dejstvo. Prilagoditi se bomo morali vsi: upravljavci z rednim nadzorom nad delovanjem sistema ter nenehnimi optimizacijami, kar vključuje predvsem redno delo na nadzoru vodnih izgub, občine z rednimi vlaganji v infrastrukturo skladno z razvojnimi trendi in nenazadnje uporabniki z odgovornim odnosom do okolja in odgovorno porabo pitne vode. Voda postaja čedalje bolj dragocena dobrina in jo imamo k sreči na našem območju trenutno še dovolj, vsi pa se moramo truditi, da bo tako tudi v bodoče.

Kakšen je scenariji v primeru, če bi prišlo do dolgotrajne suše oz. da bi se dolga sušna obdobja pojavljala dlje časa in bi pričelo primanjkovati pitne vode?

Upam, da do najbolj črnih scenarijev ne bo prišlo, saj so vodni viri za občino Domžale izjemno izdatni. Kot že omenjeno pa pomanjkanje vode na določenem območju zaradi povezanosti vodovodnih sistemov preko občinskih meja lahko rešujemo s prečrpavanjem iz drugih sistemov oziroma vodnih virov. Še enkrat pa bi na tem mestu poudaril, da so za nemoteno delovanje potrebna redna vlaganja in stalna skrb za delovanje sistemov.

Kako lahko občani sami pripomoremo k ohranjanju in skrbjo za pitno vodo?

V zadnjem času se o podnebnih spremembah veliko govori. Predvsem bomo morali spremeniti način življenja na globalni ravni, če želimo omiliti globalno segrevanje in pojavljanje naravnih katastrof. Kot posamezniki se moramo zavedati, da vsako naše ravnanje vpliva na naše skupno okolje in se potruditi, da bo teh negativnih vplivov čim manj. Kar zadeva ohranjanje virov pitne vode, moramo kot posamezniki poskrbeti za nekaj najbolj osnovnih stvari. Poskrbeti moramo za svoje odpadke tako, da čim manj obremenjujejo okolje, jih dosledno ločevati in odlagati v za to namenjene zabojnike, da se jih lahko reciklira. V kanalizacijo ne smemo metati in zlivati odpadkov, uporabljati moramo čim bolj naravna čistila in uživati ekološko, lokalno pridelano hrano in izdelke. Obvezno mora biti pravilno poskrbljeno tudi za odvajanje komunalne odpadne vode, saj neočiščena močno obremenjuje okolje in podtalnico.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Arhiv domžalca, JKP Prodnik