Pitna voda iz Iverja: kaj kažejo strokovne analize in kako bomo še izboljšali varnost oskrbe?

Vodovodni sistem Iverje je eden ključnih sistemov za oskrbo s pitno vodo v občinah Kamnik in Komenda. Dolgoletne analize potrjujejo visoko kakovost vode iz vodnega vira Iverje, občasna mikrobiološka odstopanja pa opozarjajo na pomen varovanja vodnega vira in izvajanja preventivnih ukrepov. Kaj o kakovosti vode in morebitnih vzrokih onesnaženja pravijo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) ter kakšne rešitve so predvidene za še varnejšo oskrbo?

Spomnimo, septembra je bilo na vodovodnem sistemu Iverje zaradi ugotovljene mikrobiološke neskladnosti začasno odrejeno prekuhavanje pitne vode. Upravljavec je izvedel predpisane ukrepe, kontrolna vzorčenja pa so potrdila skladnost vode, zato je bil ukrep po dveh dneh preklican. Šlo je za drugo tovrstno odstopanje v letu dni, kar je v javnosti odprlo številna vprašanja o kakovosti vode in morebitnih vzrokih onesnaženja, tudi v povezavi z dejavnostmi na Veliki planini. Ob različnih domnevah in nepreverjenih informacijah je pomembno, da javnost dobi strokovno utemeljena pojasnila. Po obravnavi problematike na seji Občinskega sveta Občine Kamnik 4. novembra zato predstavljamo ključne ugotovitve stroke, rezultate raziskav in načrtovane ukrepe za dodatno varnost oskrbe.

Dolgoletne analize potrjujejo dobro kakovost pitne vode

Po pojasnilih mag. Klare Kopše Zorko, vodje Oddelka za pitne in kopalne vode ter raziskovalke pri NLZOH, je Iverje visokokakovosten in varen vodni vir. Rezultati spremljanja v zadnjih petih letih kažejo, da je bila pitna voda večino časa skladna s predpisanimi zahtevami. Vzorčenje praviloma poteka dvakrat mesečno, pri čemer se izvajata notranji in zunanji nadzor nad kakovostjo pitne vode.

V zadnjem letu sta bili na različnih odvzemnih mestih ugotovljeni dve mikrobiološki odstopanji, eno zaradi prisotnosti bakterije Escherichia coli in drugo zaradi intestinalnih enterokokov. V obeh primerih je bila zaznana ena kolonija bakterij v 100 mililitrih vode. Ker predpisi zahtevajo njihovo odsotnost, je upravljavec izvedel predpisane zaščitne ukrepe, kontrolna vzorčenja pa so potrdila skladnost vode. Ugotovljena prisotnost bakterij pa po besedah Kopše Zorko sama po sebi še ne pomeni, da je prišlo do škodljivih vplivov na zdravje uporabnikov.

Kot pojasnjuje Kopše Zorko, posamezni mikrobiološki odstopanji sami po sebi ne pomenita dolgoročnega poslabšanja kakovosti vode niti ne dokazujeta škodljivih vplivov na zdravje uporabnikov. Občasna odstopanja pri naravnih vodnih virih niso neobičajna, zlasti ob obilnejših padavinah in spremenjenih hidroloških razmerah. Za celovito oceno kakovosti so zato ključni dolgoletni rezultati spremljanja, poznavanje vodnega vira in učinkoviti preventivni ukrepi.

Kaj o morebitnem vplivu Velike planine kažejo raziskave?

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je v letih 2024 in 2025 preučevala vplive človekovega delovanja na vodne izvire v alpskem prostoru. Na zajetju Iverje so bili v različnih vremenskih razmerah, tudi po daljšem deževju, odvzeti štirje vzorci vode.

Na ARSO pojasnjujejo: »Vzorčenja so bila opravljena v različnih vremenskih razmerah, tudi po obdobju daljšega dežja. V zajetju Iverje nismo našli prisotnosti bakterij fekalnega izvora ali kakršnega koli drugega dokaza fekalnega onesnaženja.«

Analize prav tako niso pokazale prisotnosti kofeina, ki lahko nakazuje vpliv človekovih odpadnih voda. V enem vzorcu so zaznali sledi ketoprofena, vendar njegovega izvora niso mogli pojasniti in dopuščajo možnost naknadnega onesnaženja vzorca.

ARSO je v istem obdobju spremljal tudi izvir Kamniške Bistrice, kjer v petih vzorcih niso zaznali ostankov zdravil ali kofeina. Pojasnjujejo, da je povečana prisotnost fekalnih bakterij v površinskih vodah po dežju običajen pojav, ki ni nujno povezan s človekovim vplivom, saj padavine povzročajo intenzivnejše spiranje tal in dvigovanje sedimentov. Izvir Kamniške Bistrice ocenjujejo kot enega manj obremenjenih v slovenskem alpskem prostoru.

Tudi mag. Klara Kopše Zorko iz NLZOH poudarja, da na podlagi posameznih mikrobioloških odstopanj ni mogoče zanesljivo določiti izvora onesnaženja. Dosedanje analize niso potrdile povezave med onesnaženjem vodnega vira Iverje in dejavnostmi na Veliki planini. Za zanesljivejšo presojo bi bile potrebne dodatne hidrogeološke raziskave, sledilni poskusi in mikrobiološko sledenje virom. Pripisovanje onesnaženja posameznemu viru brez ustreznih dokazov bi bilo po njeni oceni »strokovno izjemno neutemeljeno in neodgovorno«.

Več o kakovosti pitne vode iz zajetja Iverje, mikrobioloških odstopanjih in ugotovitvah raziskav mag. Klara Kopše Zorko pojasnjuje v priloženem videu.

Kaj lahko naredimo za dodatno zaščito?

Pomemben del zagotavljanja varne pitne vode je ustrezna dezinfekcija. Po podatkih NLZOH se je leta 2024 redna dezinfekcija izvajala na 77,2 odstotka oskrbovalnih območij v Sloveniji.

»Kloriranje samo po sebi ne pomeni slabše kakovosti vode, temveč je uveljavljen preventivni ukrep za zmanjševanje mikrobioloških tveganj. Dodatno zaščito lahko zagotavlja UV-dezinfekcija, ki z ultravijolično svetlobo inaktivira mikroorganizme. Ker ne zagotavlja trajnega zaščitnega učinka v omrežju, se tehnologiji dopolnjujeta,« pojasnjuje Andrej Hercog, direktor podjetja Vodar, Okoljske rešitve in inženiring, d. o. o.

Takšen pristop je predviden tudi pri trifazni prenovi zajetja Iverje.

1. faza – Varnejši način dezinfekcije

Obstoječi sistem občasnega doziranja plinskega klora bo nadomeščen s tehnologijo proizvodnje dezinfekcijskega sredstva neposredno na zajetju, s samodejnim prilagajanjem doziranja pretoku vode. S tem uporaba in skladiščenje jeklenk s plinskim klorom ne bosta več potrebna. Projektna dokumentacija je pripravljena, izvedba pa predvidena do konca leta 2026.

2. faza – Dodatna zaščita z UV-dezinfekcijo

Predvideni sta dograditev objekta in vgradnja UV-dezinfekcije, ki bo skupaj z nadzorovanim kloriranjem zagotavljala dve dopolnjujoči se stopnji zaščite pitne vode. Projektna dokumentacija je v pripravi.

3. faza – Posodobitev vodovodnega sistema in celovit nadzor

Predvidena je postopna prenova ključnih objektov primarnega vodovodnega omrežja, med drugim vodohranov Podgorje in Platišnik ter črpališča Pod skalco. Povezava v enoten sistem daljinskega nadzora bo omogočala učinkovitejše spremljanje delovanja in hitrejše ukrepanje. Obseg, časovnica in vrednost nadaljnjih faz bodo določeni v naslednjih fazah projektiranja.

Varna pitna voda zahteva odgovornost in strokovno presojo

Vsako mikrobiološko odstopanje je treba obravnavati resno, hkrati pa kakovost pitne vode presojati na podlagi dolgoletnih analiz in strokovnih ugotovitev. Občanke in občani si zaslužijo jasne, preverjene informacije, ki omogočajo razumevanje dejanskega stanja in načrtovanih ukrepov.

Občina Kamnik v sodelovanju z upravljavcem in strokovnimi institucijami že vrsto let vlaga v varovanje vodnih virov, obnovo vodovodne infrastrukture in odpravljanje posledic naravnih nesreč. Načrtovana trifazna prenova zajetja Iverje je nadaljnji korak k še večji varnosti in zanesljivosti oskrbe s pitno vodo.

Naš cilj ostaja jasen: ohraniti kakovost vodnega vira Iverje, zmanjševati tveganja ter zagotavljati varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo iz vodovodnega sistema Iverje tudi prihodnjim generacijam.

Video pogovor z mag. Klaro Kopše Zorko, NLZOH.
Krajša različica pogovora.
Podatki raziskave so objavljeni na spletni strani ARSO.
ALPSKI VODNI VIRI – izpisi podatkov za leti 2024-2025.

Avtor: PR ekipa Občine Kamnik