Občina Domžale z ničelno toleranco do korupcije

Občina Domžale se je odločila za tesnejše sodelovanje s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), saj želi vzpostaviti občino z ničelno toleranco do korupcije. O tem koraku, ki je dobra popotnica v smeri krepitve družbenih vrednot, ter o korupciji, njenem preprečevanju, ozaveščanju in krepitvi integritete, smo se pogovarjali z dr. Robertom Šumijem, predsednikom KPK.

Nova domžalska županja mag. Renata Kosec želi politiko in delovanje graditi na odprtem in transparentnem delovanju na vsakem koraku – tako občine kot javnih zavodov in organizacij – ter na ta način preprečevati zlorabo pooblastil v osebno korist. V ta namen bo v četrtek, 1. junija 2023, v sodelovanju s KPK v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale organizirala izobraževalno srečanje z naslovom Občina Domžale z ničelno toleranco do korupcije, ki je namenjeno ozaveščanju o pomenu preprečevanja korupcije, spoštovanju zakonskih določb ter vzpostavitvi odgovornosti in integritete posameznika in institucij za nadaljnji razvoj občine Domžale. Na dogodek so vabljeni občinski svetniki, člani organov občine, občinski uslužbenci, zaposleni ter člani svetov javnih zavodov in javnih podjetij. Skratka vsi, ki so aktivno vpeti v delovanje v lokalni skupnosti. Gre za izobraževanje, ki je poleg transparentnega delovanja nujno za preprečevanje korupcije in krepitev integritete.

Korupcija je v vsaki družbi prisotna od nekdaj in je izjemno slaba

Nekateri korupcijo primerjajo z najtežjimi oblikami anomalij. Po najbolj enostavni razlagi je korupcija zloraba položaja za pridobitev zasebne koristi. Po zakonski definiciji (Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije – ZIntPK) pa gre pri korupciji za vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju kot tudi za ravnanje ljudi, ki so pobudniki kršitev, ali ljudi, ki se s kršitvijo lahko okoristijo zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Korupcija negativno vpliva na kakovost življenja

Dejstvo je, da korupcija negativno vpliva na kakovost življenja, saj pri tem javni denar odteka v zasebne žepe, zaradi česar ga je manj namenjenega za javno dobro (socialo, šolstvo, zdravstvo, infrastrukturo …). Zaradi tega je življenje dražje, nižje so plače, pokojnine, slabša je socialna varnost … Več kot je revščine v neki družbi, več je prisotne korupcije. Bolj kot je v neki državi šibka pravna varnost, več je korupcije. Kjer je večja pravna varnost, je manj korupcije. Korupcije se ne da izkoreniniti, se jo pa lahko učinkovito omejuje. To pa na ta način, da se krepi integriteta, da ljudje, ki so na položajih, ne zapadejo v nečedne zgodbe.

Indeks zaznave korupcije (CPI) je bil lani v Sloveniji najslabši v zgodovini

Po ugotovitvah nevladne mednarodne organizacije Transparency International je Slovenija v lanskem letu na CPI ponovno nazadovala. In sicer je lani nazadovala za eno točko in se s 56 točkami uvrstila na enako mesto kot Italija, Gruzija in Češka, CPI pa je najslabši v zgodovini. Dr. Robert Šumi, predsednik KPK, nam je povedal, da na KPK menijo, da je ta rezultat odraz naše družbe. Številni postopki organov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem korupcije ali njenim preiskovanjem in pregonom, namreč lahko trajajo več let, zato v »halo efektu« z zakasnitvijo prihaja do tega, da se ta indeks niža. »Trenutno je v javnosti veliko razprave o tem, koliko je korupcije v zdravstvu. Zaradi tega so ljudje pod tem vtisom, in ko nas bodo jeseni ocenjevali, bo možno, da bomo dobili nizko oceno,« je pojasnil dr. Šumi.

Če je uspelo Estoniji, zakaj ne bi tudi nam

Po njegovih besedah se je treba zavedati, da nismo napredovali. »Treba je vedeti, da smo prišli v neko družbo držav, od katerih smo bili včasih boljši in smo nanje gledali zviška. Poglejmo si samo primer Češke in Slovaške. Danes smo v družbi z njimi, in ne bodimo presenečeni, če nas bodo prehiteli na tem področju. Dober primer je tudi Estonija, s katero smo bili pred dvajsetimi leti na istem, danes pa je daleč pred nami. Vse to so pokazatelji, kako smo mi kot družba obstali, in to ne samo na tem področju, ampak najbrž še na številnih drugih področjih. To je vprašanje za celotno družbo. S prenovo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (Resolucija), ki jo v sodelovanju z ostalimi deležniki pripravlja naša Komisija, želimo nasloviti in doseči družbeno politični konsenz med nami, vlado, državnim zborom, ministrstvi, ostalimi nadzornimi institucijami, nevladnimi organizacijami, mediji … Če bo jeseni, ko se bo sprejemala Resolucija, ta konsenz prisoten, potem je to znanilec dobrega, če ga pa ne bo, bo pa še slabše. Na tej lestvici (CPI) sta za nami samo še Romunija in Bolgarija,« je pojasnil dr. Šumi in se ob tem vprašal, če je to odraz naše kulture in če je tako nizka ocena lahko spodbuda za naprej: »Mislim, da je lahko. Seveda ne za vse, ker so nekateri s takšnim stanjem zadovoljni. Si pa mi kot družba zaslužimo več, da smo v družbi najboljših. Če je uspelo Estoniji, zakaj ne bi nam. Tudi oni izvirajo iz socialističnega sistema.« 

Trendi na področju Evropske unije so takšni, da se krepi dobro – ozaveščanje in spodbujanje integritete

Seveda nas je zanimalo, kakšni so trendi na svetovnem oziroma evropskem merilu v zvezi s preprečevanjem korupcije. Dr. Šumi pravi, da v Sloveniji dejansko delujemo tako, kot delujejo najbolj razvite države. Pri tem je omenil Francijo, kjer imajo tudi takšno institucijo, kot je v Sloveniji KPK. Vendar pa žal naša ni tako učinkovita iz enega preprostega razloga, ker ni upoštevana, poleg tega bi tudi ustrezne spremembe ZIntPK prispevale k temu, dodatno tudi medsebojno sodelovanje vseh pristojnih institucij na področju preprečevanja korupcije in njenega pregona.

»So pa trendi na področju Evropske unije, da se krepi dobro. Se pravi, da se korupcije ne preprečuje samo z represijo, ampak predvsem tudi z ozaveščanjem, spodbujanjem integritete in podobno. Lani smo v Parizu podpisali pristopno izjavo k ustanovitvi Evropske mreže za etiko javnega sektorja, ki jo vodi Francija, v mreži pa sodeluje več kot 10 držav. V Sloveniji bomo letos oktobra gostili sestanek te mreže, na katerem bo poudarek na integriteti in nezakonitih vplivih. Korupcija se najbolj učinkovito preprečuje s krepitvijo integritete, transparentnosti in odgovornosti. Razvite države vse bolj poudarjajo preventivo, manj razvite države stavijo na represijo, mi smo pa nekje vmes. Na Komisiji verjamemo, da če bomo ljudem povedali, da je treba delati dobro, da je poštenost tisto, kar šteje, se bo rezultat pokazal čez nekaj časa. Je pa to tek na dolge proge. Iz danes na jutri namreč ne gre,« je obrazložil dr. Šumi.

Ozaveščanje in krepitev dobrega se mora začeti že pri otrocih

S tem namenom sta KPK in Zavod RS za šolstvo pristopila k skupnemu projektu, ki sta ga poimenovala Integriteta: skupni cilj generacij. Naš sogovornik pravi, da želijo z omenjenim projektom vzpostaviti model, kako že majhne otroke učiti, kaj sta poštenost in družbena odgovornost. »Vzemimo hipotetičen primer, ki bi ga lahko preslikali na celotno družbo. Otrok v vrtec prinese čokolado in jo da vzgojiteljici. Ta vzgojiteljica je darila vesela, zaradi česar temu otroku potem posveča več časa. Drugi otroci to vidijo in si pri sebi mislijo, da moraš nekaj dati v zameno, da nekaj dobiš. Problem pri tem je, da starši otroke spodbujamo k takšnemu ravnanju. Vzgojiteljica pa bi morala ne glede na to, da je prejela čokolado, vse otroke obravnavati enakovredno. Če že vzame čokolado, bi jo morala razdeliti, to darilo pa ne bi smelo vplivati na njeno obravnavo otrok. Eden od segmentov, ki ga želimo spodbujati v družbi, je ta, kako jaz ravnam in kakšen zgled imam. Se pravi, v omenjenem primeru, kakšen zgled dajejo vzgojiteljice otrokom,« je s primerom ponazoril dr. Šumi.

Tek na dolge proge

Velikokrat se za primere dobrih praks izpostavlja skandinavske države. Dr. Šumi pravi, da je v Skandinaviji tako, da če nek politik laže ali je naredil kaj koruptivnega in mu to dokažejo, se nato sam umakne. Pri nas pa se v takšnih primerih posamezniki držijo pozicij, ob tem pa ga ostali še branijo: »Skandinavci se čudijo, da moramo imeti zakone in institucije, ki obravnavajo takšna dejanja, tam pa jih ne potrebujejo. To pa je zato, ker se tam preprečevanja korupcije z zgledom učijo že od malega, mi pa smo s tem šele začeli. Ker je to tek na dolge proge, bomo na njihovi ravni čez tri, štiri generacije. Pri tem je zelo pomembno, da so ljudje na političnih funkcijah za zgled s svojim ravnanjem in delovanjem in da si okoli sebe postavijo ljudi z integriteto.«

Splača se vztrajati na gradnji vrednotnega sistema

Svojo državo imamo dobra tri desetletja. Ker smo bili pred tem del Avstro-Ogrske, nato pa še Jugoslavije, smo bili naučeni, da moramo biti nelojalni, ta vzorec pa smo prenesli v našo samostojno državo. Ta nelojalnost se kaže tudi tako, kako državo ali lokalno skupnost uporabiti za svojo korist. »Nekdo utaja davke in se s tem hvali. Je to spoštovanja ali obsojanja vredno? Ali si frajer, če si državo prinesel naokoli? To so nekatera vprašanja, na katera si moramo odgovoriti. Obenem se moramo zavedati, da imamo samo eno državo, do katere je treba imeti pošten odnos. Zaradi nas samih in naših otrok se splača vztrajati na gradnji vrednotnega sistema. Vredno pa je tudi zato, ker je nekaterim državam to uspelo. In zakaj jim je uspelo? Zato, ker so se tako odločili,« je pojasnil dr. Šumi.

Najbolj pomembno je, da se o tem govori

KPK vodi kar nekaj projektov in aktivnosti, s katerimi želijo negativni trend obrniti navzgor. Kot smo že omenili, je eden od projektov Integriteta: skupni cilj generacij, ki so ga začeli leta 2020. Gre za dolgoročni projekt. Pomemben projekt je tudi nova Resolucija. Komisija pa tudi izvaja posvete, izobraževanja in usposabljanja, pogosto na željo raznih institucij in tudi zasebnih podjetij. Vsako leto ob mednarodnem dnevu preprečevanja korupcije 9. decembru izvedejo različne dogodke, s katerimi želijo nagovoriti čim širši krog ljudi. Tudi prek medijev. Dr. Šumi nam je zaupal, da si želijo sodelovanja z znanimi športniki, saj si želijo nagovoriti čim širši krog ljudi oziroma celotno družbo. Najbolj pomembno pa je, da se o tem govori. Čim večkrat neko stvar slišiš, bolje si jo zapomniš.

Občina z ničelno toleranco do korupcije je dobra naložba in obenem velika odgovornost

Občina Domžale se je odločila za sodelovanje s KPK, ker želi vzpostaviti občino z ničelno toleranco do korupcije. Županja mag. Renata Kosec je v zvezi s tem povedala, da želijo politiko in delovanje graditi na odprtem in transparentnem delovanju na vsakem koraku – tako občine kot javnih zavodov in organizacij, ter na ta način preprečevati zlorabo pooblastil v osebno korist. Prav tako bodo podpirali aktivnosti ozaveščanja v lokalni skupnosti. Dr. Šumi pravi, da pozdravlja to pobudo Občine Domžale, na to temo pa so imeli že več sestankov. »To je krasno, če bo šla politika delovanja v tej smeri. To pomeni transparentnost, odgovornost in vodenje z zgledom. To je dobra naložba in obenem velika odgovornost, saj ljudje postanejo bolj pozorni na občinske funkcionarje pri njihovem delu, zaradi česar se lahko hitro pojavijo reakcije ljudi, če zadeva ne bo stekla. Se pravi, da je velika odgovornost, da se to uresniči. Pomembno je, da se prepoznava in odreagira ob nepravilnostih,« je povedal dr. Šumi.

Poleg transparentnega delovanja je za preprečevanje korupcije pomembno tudi izobraževanje

V uvodu tega prispevka smo omenili, da bo v četrtek, 1. junija 2023, potekalo izobraževalno srečanje, na katerem bodo udeležencem predstavili najpomembnejše institute ZIntPK, za izvajanje določb katerega je pristojna KPK in kateremu so funkcionarji dolžni slediti. Dr. Šumi pravi, da gre za izobraževanje, ki je poleg transparentnega delovanja javnega sektorja pomembno za preprečevanje korupcije in krepitev integritete. Na izobraževanju bodo naslovili institute protikorupcijske klavzule, prijave premoženjskega stanja, omejitev pri sprejemanju daril, lobiranja, načrta integritete, nasprotja interesov, omejitev poslovanja in nezdružljivosti funkcij, predstavljeni pa bodo tudi v letu 2023 sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) in postopki za njihovo zaščito. Omenjeno izobraževalno srečanje bo odlična priložnost za seznanitev z mehanizmi za preprečevanje korupcije ter gradnjo odgovornosti in integritete tako posameznikov kot družbe same.

Letos je v veljavo stopil Zakon o zaščiti prijaviteljev

Dr. Šumi pravi, da omenjeni ZZPri formalno vzpostavlja notranje in zunanje prijavne kanale. Občina je morala do 23. 5. 2023 vzpostaviti notranjo prijavno pot in določiti zaupnika, pri tem je KPK vsem zavezancem, torej tudi občinam, pomagala z usposabljanjem. »Vzpostavitev te notranje prijavne poti je nek formalen okvir, kako bo pa zadeva stekla, pa se bo videlo, ko bo prišlo do prvega primera. Je pa res, da ni nujno, da bo šel zaposleni s prijavo po tej poti. Lahko se bo direktno obrnil na Komisijo ali pa podal prijavo na policijo. Vsi se namreč ne upajo izpostaviti, saj pri tem precej tvegaš,« je pojasnil dr. Šumi in v nadaljevanju predstavil primer, kako naj bi prijavna pot zgledala v praksi: »Zaposleni na občini ugotovi, da je na njegovem oddelku njegov sodelavec naredil nekaj hudo narobe, da škoduje občini in bi to rad prijavil. Ker ga je strah, da ga bodo sankcionirali, se mora najprej vprašati, komu naj da prijavo. Prav zaradi tega mora občina vzpostaviti notranjo prijavno pot in kontaktno osebo (zaupnika), ki ji mora prijavitelj zaupati. Če ji ne zaupa, ji ne bo povedal. V takšnem primeru se lahko obrne direktno na zunanjo prijavno pot, za kar je pristojnih štiriindvajset organov na državnem nivoju. Zaupnik, ki je imenovan od občine, ali naša Komisija ali drug inšpekcijski organ naredi vse potrebno, da se preveri verodostojnost prijave. Prav tako se preveri, če prijavitelj potrebuje pri tem kakšno pomoč. Če nadrejeni ali sodelavci ugotovijo, da je on tisti, ki je podal prijavo in ga želijo spraviti na nižje delovno mesto ali pa celo odpustiti, se mu nudi zaščito. Naša Komisija v takšnih primerih zagotavlja obliko psihološke in brezplačne pravne pomoči, sodišče pa jamči, da se mu nudi tudi finančna pomoč. Pred uveljavitvijo tega zakona je moral prijavitelj sam sodišču dokazovati, da je zaradi prijave ostal brez službe in da je na koncu dobil odškodnino. S tega naslova je zdaj ta zakon, ki velja tudi za zasebni sektor, zelo dobro napisan. Bodo pa prvi primeri pokazali, koliko smo zreli.« Pri tem velja še omeniti, da je korupcijo možno prijaviti samo za obdobje zadnjih dveh let.

Velikokrat ljudje živijo integritetno, pa se tega sploh ne zavedajo

S sogovornikom se dotakneva tudi integritete, za katero pravi, da je zelo močna beseda, veliko ljudi pa je sploh ne razume, ker je prevedena iz tujke. Ponazarja pa poštenost, pravičnost, odkritosrčnost in transparentnost. Skratka, vse vrline, ki jih nekdo ima, jih govori in živi. Na podlagi teh vrlin pa mu ljudje zaupajo: »Velikokrat ljudje živijo integritetno, pa se tega sploh ne zavedajo. To se opazi po tem, da ljudje tem posameznikom zaupajo, so jim za zgled in podobno. Sam pri sebi integriteto zaznaš, če pri drugemu človeku opaziš nekaj, kar te zmoti, in si rečeš, da ta pa ne dela prav in v skladu z vrednotami in družbenimi pravili. In takšnemu človeku ne zaupaš.«

Treba je negovati vrednote, ki so del integritete

Vrednote, ki so del integritete, je treba negovati najprej v družini, da si družinski člani med seboj zaupamo. Potem se to prenese v šolo, med prijatelje, na delovno mesto … Zelo težko je, če ni zaupanja. V službi si želiš imeti vodjo, ki mu zaupaš, da bo to, kar reče, tudi naredil. »Ko pridemo na raven politike (vlade, poslancev, županov, občinskih svetnikov …) – kaj želimo od njih? Želimo jim zaupati, da tisto, kar so obljubljali pred volitvami, v praksi to tudi izpeljejo. Zato je v praksi zelo pomembna integriteta, kar je predpogoj za zaupanje. Če gre za človeka z integriteto, bo tisto, kar je obljubljal pred volitvami, tudi realiziral. Če mu pa ne bo uspelo realizirati določenih obljub, bo ljudem znal z argumenti pojasniti, zakaj ni uspelo. Ne bo jih zavajal. Vse, kar je javni interes, imajo ljudje pravico vedeti. Če so pri županu, občinskih svetnikih, drugih javnih funkcionarjih in svetnikih prisotna integriteta, transparentnost in odgovornost in so vredni zaupanja, potem pridemo do situacije, ko ni anomalij. Seveda se zavedamo, da to ni realno, zato se je treba vprašati, kako odreagiramo takrat, ko pride do anomalij. Smo toliko zreli, da se znamo opravičiti, prevzeti odgovornost in se umakniti s položaja? Če smo, potem kažemo zrelost naše družbe, in to je naše osnovno sporočilo. Treba je delati na tem, da bomo mi in naši otroci živeli dobro,« je poudaril dr. Šumi.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: KPK

**********************************************

Več o brezplačnem izobraževalnem srečanju na temo Občina Domžale z ničelno toleranco do korupcije, ki bo potekalo v četrtek, 1. junija 2023, ob 14. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, si lahko preberete na povezavi tukaj.