Občina Domžale glavna pokroviteljica Festivala gorniškega filma
Med ponedeljkom, 13. februarjem 2023, in soboto, 18. februarjem 2023, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju potekal 17. Festival gorniškega film.
Mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, je o festivalu gorniškega filma, ki vse od začetka poteka pod pokroviteljstvom Občine Domžale povedala: »Gorništvo je pomemben del življenja vseh, ki živimo v bližini gora. Posebej zanimivo je, ko se poveže z umetnostjo in se predstavi tudi skupinam, ki gore redkeje obiskujejo in ne poznajo čudovite narave s prve roke. Gorniški filmi so tudi pomemben zapis preteklih dogodkov in dosežkov na področju gorništva. Ponosni smo, da gorniški filmi ostajajo del filmske ponudbe Mestnega kina Domžale.«
Silvo Karo, direktor festivala gorniškega filma, je povedal: »Tudi letos bo na festivalu predstavljena najnovejša svetovna gorniška filmska produkcija. Stalnica ostajajo lepo sprejete štiri kategorije »alpinizem«, »plezanje«, ki je v letošnjem letu najmočnejša kategorija, »gorska narava in kultura« ter »gore, šport in avantura«.
Med 29 filmskimi zgodbami v tekmovalnem programu bodo tudi štirje filmi slovenskih ustvarjalcev
Alpinizem nikoli ni bil zgolj športna dejavnost, saj je njegovo bistvo tesno prepleteno s človeško ustvarjalnostjo, radovednostjo in estetiko. Posebej Slovencem alpinizem od nekdaj predstavlja tudi pomemben del kulturne identitete. Bogata gorniška tradicija je prava zakladnica kulture, ki je ob besedi in sliki svoj pečat pustila tudi na filmskem platnu. Prva slovenska celovečerna filma sta bila posneta prav v gorah: V kraljestvu zlatoroga (1931) in Triglavske strmine (1932). Tudi prve takrat še jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo so domov prinašale filmske kolute s kadri v črno beli tehniki. Ne gre pozabiti na izjemno priljubljenost gorniških oddaj Gore in ljudje na nacionalni televiziji, ki jo je v devetdesetih letih vodila Marjeta Keršič Svetel (115 oddaj).
Zgodba Festivala gorniškega filma, ki bo že 17. leto prinesla najboljše filme sveta v Slovenijo, se je začela pod južno steno patagonskega Cerro Torreja leta 1987. Alpinista Silvo Karo in Janez Jeglič sta na odpravo vzela 16 mm filmsko kamero in 500 metrov filma. Film Cerro Torre South Face je dve leta kasneje prejel nagrado srebrni encijan za najboljši alpinistični film na festivalu v Trentu. Kmalu potem je Silvo Karo, sedanji direktor Festivala gorniškega filma, začel sodelovati v žirijah največjih tovrstnih festivalov po svetu (Trento, Graz, Kendal, Bilbao, Torello, Banff).
Po prvem neuspešnem poskusu na Bledu v mednarodnem letu gora 2002 je Silvu Karu uspelo leta 2007 v občini Domžale, kjer je idejo o Festivalu gorniškega filma podprla njegova domača občina s takratnim županom Tonijem Dragarjem na čelu. Silvo Karo je o začetkih povedal: »Že od prve izvedbe festivala naprej so bile ambicije zelo visoke in sicer postaviti festival ob bok največjim v svetu in ob tem povezati slovenske ljubitelje gorskega sveta, alpiniste in plezalce s celotedenskim dogajanjem v več krajih po Sloveniji.« Nedvomno je potrditev prave usmeritve in kakovostnega programa prišla leta 2010, ko je bil Festival gorniškega filma sprejet v veliko družino Mednarodnega združenja za gorniški film (IAMF – International Alliance for Mountain Film), ki združuje 27 članov iz 20 držav in 5 celin.
Festival gorniškega filma se je odlično prijel in v 16 letih ponudil 640 filmov z vseh koncev sveta, prav toliko filmov je bilo tudi prevedenih in podnaslovljenih. Na festivalu je sodelovalo 80 predavateljev, 60 različnih članov žirij in več kot 100 gostov. Dejstvu, da se je festival zasidral med tovrstno kulturno ponudbo pri nas, nedvomno botruje tudi zgovoren podatek: v vseh teh letih si je festivalske filme ogledalo več kot 100 000 zadovoljnih obiskovalcev.
17. Festival gorniškega filma prinaša v letu 2023 na veliko platno epske zgodbe iz Himalaje. Prvi osvajalci Everesta pripovedujejo o začetnih poskusih na najvišjem vrhu sveta. Film Ledni doktor odstira tančico z življenja pogumnih domačinov, ki opravljajo najbolj nevarno delo na svetu. Nizozemka Line van den Berg se v svojem prvem filmu poglobljeno sprašuje o položaju in vlogi žensk v sodobnem alpinizmu. Anglija je dežela tradicionalnega plezanja, ki so mu zvesti tudi s filmskimi upodobitvami, zato so redni gostje festivala. V filmu Adam Ondra: premikanje meja bomo dobili vpogled v vsakodnevno življenje in trening plezalca, ki je po mnenju mnogih najboljši na svetu. Spoznali bomo skorajda neskončne možnosti plezanja na otoku Reunion in bosonogega Charlesa, ki v francoskem Fontainebleauju pleza najtežje balvane na svetu. V filmu Bele sanje bomo skupaj z Jérémiejem Villetom iskali snežne koze – njegov sanjski fotografski motiv.
Na festivalu bodo na ogled tudi štirje slovenski filmi: Ena za reko: Zgodba Save / One for the River: The Story of Sava, Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča, animirani Legenda o Zlatorogu in Reševanje ledenikov.
V Mestnem kinu Domžale se bodo predstavili naslednji filmi:
Občina Domžale; Foto: Festivala gorniškega filma