(Ne)popisan list: mag. Renata Kosec gostila Boruta Pahorja v pogovoru ob kavi

September in oktober sta meseca, ko so v ospredju otroci, učenci, dijaki in študentje, pa tudi pismenost, učitelji in starejši ter diplomacija, nenasilje, razoroževanje in mir. Gre za še kako aktualne in pomembne teme za danes in jutri, o katerih je veliko povedal bivši predsednik republike Borut Pahor, gost županje mag. Renate Kosec na oktobrskem Pogovoru ob kavi.

V polni dvorani je tekel pogovor o izkušnjah, zmagovalnih poteh in osvajanju ciljev ter o pomembnih osebnostnih značilnostih in vrednotah, ki imajo velik vpliv ne le na življenje posameznika, temveč na celotno družbo in ki lahko zasučejo svet na bolje ter utirajo pot prikrajšanim, šibkejših in prezrtim. Dogodka, ki je potekal v sklopu Tedna otroka pod naslovom (Ne)popisan list, so se med drugimi udeležili tudi županja Lukovice mag. Olga Vrankar, mlada županja in župan Klara Jeretina in Aljaž Praznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Domžale Karlina Strehar, mladi Domžalčani, učenci OŠ Rodica in učitelji ter stanovalci Doma za upokojence, kar je prispevalo k odličnem medgeneracijskem dialogu in druženju.

Bivši predsednik republike Borut Pahor je v svoji bogati, skoraj 40-letni politični karieri zasedel vse funkcije na državni ravni. Je edini državnik, ki je bil kar devetkrat izvoljen na različne, najvišje položaje: bil je predsednik stranke, poslanec v Državnem zboru in evropski poslanec, predsednik Državnega zbora, predsednik vlade in predsednik republike. V tem obdobju je spoznal številne ljudi, si nabral mnogo izkušenj, znanj in modrosti, ki jih je iskreno delil z udeleženci tokratnega Pogovora ob kavi, še prej pa zapisal v svoji prvi knjigi Zmaga je začetek.

Uvodoma sta se sogovornika dotaknila obeh kampanj za predsedniške volitve, katerih pomembna člena sta bila predsednikov sin Luka in zvesta ter uigrana ekipa sodelavcev. Kampanji sta bili namreč povsem drugačni od dotedanjih. Drugačnosti prve kampanje je botrovalo javno nezadovoljstvo z njegovim vodenjem vlade v težkih časih gospodarske in finančne krize ter raznih preobratov. Konec tega obdobja je bilo resno načeto tudi njegovo zdravje in je pristal v bolnišnici, kjer je bil deležen ne le skrbi za njegovo zdravje, temveč tudi pristne človeške topline in prijaznosti. To mu je vlilo novih moči in dalo zagon za kandidiranje na predsedniških volitvah.

Bivši predsednik republike Borut Pahor je ob tem razmišljal, kako daleč lahko gre človek v zatiranju lastnih intuicij, potreb in želja zaradi čuta odgovornosti, lojalnosti oziroma zvestobe do drugih. V nasprotju s svojo željo po kandidaturi za predsednika republike se je namreč odločil, da najprej do zmage popelje stranko. To mu je uspelo in postal je predsednik vlade, čeprav za to, kot je povedal, ni bil zrel: »Za najvišje funkcije moramo kaj vedeti o življenju, znati prebroditi težke situacije, živeti z morebitnimi storjenimi napakami in se iz njih učiti.« Politik ne more biti vsak, temveč je za prevzemanje velikih bremen in odgovornosti, ki jih to prinaša s seboj, potrebno imeti talente, znanje, spretnosti in primerno vzgojo ter trdo delati. Kot mlad in ambiciozen je bil prepričan, da je dovolj, da zmagaš na volitvah. Sčasoma je razumel, da se z zmago, ki je šele začetek, zadolžiš in moraš ljudem to vrniti s svojim delom in rezultati.

Županja mag. Renata Kosec je v nadaljevanju izpostavila zdrava načela in vrednote, kot so: dialog, srčnost, povezovanje, vključevanje, spoštljivost do vseh in skromnost, ki jih živi Borut Pahor. »Dandanes podcenjujemo pomen vzgoje v otroštvu« je dejal. Po prezgodnji smrti očeta ju preživljala mama, pa tudi sam je poprijel za delo, zaradi česar pa ga mama ni nikoli pohvalila. »To, da nekdo dela in da dela dobro – to je standard,« mu je dejala in poudarjala, da je pri tem pomembno vselej ohraniti svoje dostojanstvo. Privzgojila mu je tudi točnost, ki mu veliko pomeni, saj z njo izražamo spoštljiv odnos do človeka, ki nas pričakuje. Ob tem je bivši predsednik republike poudaril, da nihče ni popoln, je pa potrebno stremeti k temu, da smo čim boljši ljudje. Namreč, če eden vrže kamen v drugega in ta nazaj, to lahko hitro preraste v splošno obmetavanje. Pozorni moramo biti na to, da se »velike nestrpnosti začenjajo z malimi.«

»Če vodimo skupnost, državo, je naša naloga, da zbujamo angele, ne demone,« se je nadaljeval pogovor v luči nemirnega dogajanja po svetu. Tako kot sta po indijanskem izročilu v vsakem od nas dobri in slabi volk, le da zmaga tisti, ki ga bomo hranili, so v nas angeli in demoni, dobre in slabe sile, meni predsednik Pahor. Gre za našo odločitev, katere sile bomo razvijali. Zdi se, da je dandanes veliko politikov, ki hranijo slabe volkove, ker s tem zmagujejo, kar je zaskrbljujoče. Ljudje izgubljajo zaupanje v tiste, ki so bili dobri in se obračajo k drugim, ki niso nujno dobri. »Študiral sem mednarodno politologijo in preučeval trajnost miru … Mir ni trajen, vedno so bile vojne in ta obdobja so bila daljša kot obdobja miru. To, da je v evropskem prostoru že tričetrt stoletja mir, je zgodovinski dosežek brez primere,« je izpostavil in dodal. »Slovenci smo teritorialno obkroženi z velikimi narodi, zato moramo v soseščini delati na prijateljskih odnosih in čuvati drug drugega.«

Sogovornika sta v drugem delu predala besedo prisotnim in vprašanja so najprej zastavili učenci OŠ Rodica: Sara, Brina, Lana in Adnan. Borut Pahor jim je položil na srce, da bodo mladi znali in zmogli spremeniti svet na bolje, čeprav se tega v tem trenutku morda ne zavedajo. Poudaril je, da je potrebno čuvati dostojanstvo drug drugega in živeti ne le zase, temveč tudi za druge. To ne pomeni, da drugim v vsem ugodimo, temveč da si prizadevamo biti srečni, ne da bi s svojimi dejanji povzročili gorje drugim. Četudi si morda mislimo o drugih najslabše, jim tega ni treba povedati in jih s tem užaliti. »Upam, da smo se česa naučili: vse se začne z besedo, ki pa tudi najbolj boli,« je še dejal bivši predsednik republike. Za tistega, ki se poteguje za vodenje skupnosti, je pomembno, da skuša razumeti druge, da je empatičen ter da misli na dobro drugih in ne na osebne cilje. Borutu Pahorju je največji vzornik njegov sin Luka, nato John Kennedy in Nelson Mandela, medtem ko je učencu, ki je zastavil to vprašanje, vzornik njegov oče, za kar si je prislužil gromek aplavz.

Beseda je nanesla tudi na družbena omrežja, na katerih so mnogi velikokrat tarča kritik in žaljivih komentarjev, tudi županja in njen gost. Kot je izpostavila županja, pa objave predsednika niso nikoli žaljive ne sovražne. V odgovor je izpostavil, da so danes mnogi prepričani, da je mogoče doseči uspeh in veliko število sledilcev samo, če si grob, zloben, nasilen, kar pa ne drži. Tudi s prijaznostjo se daleč pride. Sogovornika in občinstvo so se strinjali, da si na socialnih omrežjih ljudje dandanes dovolijo napisati najslabše, v brutalnem jeziku, izpostavili pa so tudi pravico do svobode govora, kaznivost sovražnega govora ter (samo)vzgojo mladih za socialne medije.

V zadnjem delu je pogovor tekel o prostem času. Tako županja kot bivši predsednik republike namenjata športu pretežen del prostega časa. Borut Pahor je ob tem z občinstvom delil več anekdot. Prepričan je, da lahko uspemo le, če smo telesno krepki. Treba se je pripraviti, si nabrati kondicijo in energijo, ki se izraža v naši drži, postavitvi. Tudi stres je lažje obvladljiv in spanec boljši. Veliko teče in kolesari, v otroštvu je tudi kotalkal: kar 16 parov kotalk je imel. Sicer ga navdušujejo tudi filmi, na nočni omarici ima vedno poezijo Toneta Pavčka, rad pa posedi v svoji domači knjižnici in bere. Poudaril je, da vsega ne moremo početi, da je treba v življenju izbirati, tudi med prostočasnimi dejavnostmi, pomembno pa je ostati športno aktiven in se gibati. »Ljudje čutimo, kaj potrebujemo, kaj nas osrečuje in veseli. Mladim je zato treba omogočiti, da to ugotovijo, sicer bodo zapravili življenje. Naj spoznajo čim več dejavnosti, aktivnosti, četudi bodo neuspešni. Vse prevečkrat jih namreč želimo obvarovati pred neuspehom, jokom. Vedeti morajo, da je včasih težko in da jim bomo pomagali,« je še izpostavil.

Medtem ko je slogan Tedna otroka »Otrok, nepopisan list«, je županja mag. Renata Kosec pogovor sklenila z mislijo, da je predsednikov list popisan z izjemnimi dejanji, zmaga s prvo knjigo pa šele začetek. Bivši predsednik Borut Pahor namreč razmišlja o naslednji knjigi, v kateri bo morda glavno vodilo njegov najljubši citat Sofoklejeve Antigone: “Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu.”

Avtor: Občina Domžale; Foto:Eva Žurbi/Občina Domžale; Video: Miro in Simona Pivar