Na terenu s smetarsko službo: Da delo poteka utečeno in brez težav, mora biti ekipa usklajena

Ob svetovnem dnevu okolja, ki je namenjen ozaveščanju ljudi o pomembnosti varstva okolja, sem se na teren podal z eno izmed osmih smetarskih ekip Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Ravnanje z odpadki, kamor spadajo ločevanje odpadkov, odvoz ter odlaganje oz. predelava odpadkov, je eden izmed segmentov javnega gospodarske službe. Treba se je namreč zavedati, da odpadki ne rastejo v naravi, ampak jih zaradi sodobnega načina življenja proizvajamo ljudje. In prav zaradi tega je bilo potrebno organizirati takšno javno gospodarsko službo, ki s svojim delovanjem skrbi, da nismo ne ljudje in ne narava zasuti z odpadki in da le-ti končajo tam, kjer jim je mesto.

V sodobnem potrošniškem svetu ljudje vsakodnevno pridelamo ogromno takšnih in drugačnih odpadkov. Zato se osnovna ekološka ozaveščenost začne že pri vprašanju kako ravnamo z odpadki? Ob svetovnem dnevu okolja sem obiskal sektor Ravnanja z odpadki Javnega komunalnega podjetja Prodnik, ki na območju Občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki. Poleg tega da Prodnik opravlja javno službo varovanja okolja, ima zagotovo pomembno vlogo pri naši okoljski ozaveščenosti, saj ima ločeno zbiranje posameznih frakcij na območju, kjer izvaja storitve, že več desetletno zgodovino. Že leta 2000 je bilo na takratnih ekoloških otokih uvedeno ločeno zbiranje papirja in kartonske embalaže, steklene embalaže ter embalaže iz plastike in kovin. V letu 2004 so bile kovinske posode na ekoloških otokih zamenjane s tipiziranimi 1100 litrskimi posodami s tipiziranimi barvnimi pokrovi. V letu 2008 je bilo v občinah Domžale, Trzin in Mengeš uvedeno ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v rjavih posodah ter v letu 2011 dodatno tudi na območju Občin Lukovica in Moravče, kar je prispevalo k dodatnem znižanju količin odpadkov, ki se prepuščajo v obdelavo v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana).

Ena izmed dejavnosti, ki se izvajajo v okviru sektorja Ravnanje z odpadki, je odvoz odpadkov. Ker je na območju občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče skupaj skoraj 38.000 zabojnikov, ki jih je treba prazniti po vnaprej določenem razporedu, za to na Prodniku skrbi osem ekip na smetarskih vozilih in še dodatne ekipe, ki skrbijo za praznjenje zvonov za steklo ter čiščenje skoraj 200 ekoloških otokov. Fantom in možem, ki opravljajo smetarsko službo, dela nikoli ne zmanjka, za kar seveda v prvi vrsti poskrbimo mi, ki polnimo zabojnike. Ker se nihče izmed nas ne želi utapljati v odpadkih, je redni odvoz več kot dobrodošel.

Na teren s Tomažem Poljancem in njegovo ekipo

Tokratni terenski ogled s smetarsko službo, je bil že moj tretji. Prvič sem se na teren s smetarsko službo podal poleti leta 2013, drugič pozimi leta 2015. Zato lahko rečem, da sem delo smetarske službe spoznal že zelo dobro. Je pa res, da vsakič izveš kaj novega in zanimivega. Tudi tokrat je bil vodja ekipe, s katero sem se podal na teren, Tomaž Poljanc, ki je na Prodniku šofer kamiona že petnajst let. Svoje delo že vsa leta opravlja vestno in marljivo. Poleg tega pa skrbi tudi za varnost njegove ekipe, saj so ves čas udeleženi v prometu, zato mora biti še toliko bolj pozoren. Zaupal mi je, da vseh petnajstih letih vožnje šoferskega kamiona ni nikoli prejel nobene kazni za prometni prekršek. V njegovi ekipi sta še Grega in Elvis, skrbijo pa za odvoz bioloških odpadkov ter pranje rjavih zabojnikov.

Posebna nadgradnja na kamionu omogoča pranje zabojnikov

Tomaž svoj kamion pozna bolje kot lastni žep. Kar je razumljivo, saj z njim preživi ves čas službe, v tem času pa mora biti zaradi kompleksne hidravlike, velikega števila raznih stikal in senzorjev, skupaj z ekipo ves čas zelo pozoren, da vsa stvar deluje tako kot mora. Kamion – pralec s hidravliko za pranje in ima posebno nadgradnjo, ki omogoča pranje zabojnikov. Poleg prostora za shranjevanje odpadkov, ima še cisterno s 1.800 litri vode in poseben zbiralnik, kjer se zbira odpadna voda od pranja zabojnikov. Z enim rezervoarjem naenkrat operejo 250 zabojnikov. Prazen kamion tehta 16 ton, poln pa preko 20 ton. Ob strani kamiona sta dve posebni hidravlični roki, na kateri so tri šobe, ki operejo zabojnike s 140 bari pritiska. Takšen sistem zelo dobro opere notranjost zabojnika. V času mojega obiska zabojnikov nismo prali, saj to opravljajo enkrat mesečno, v času ko zunanje temperature to omogočajo.

Smetarska ekipa mora biti usklajena

Na terenu sem jih spremljal v Študi in Mačkovcih, med vožnjo pa mi Tomaž pove, da mora biti smetarska ekipa usklajena. Šofer je vodja ekipe in obenem tudi odgovoren, da so zabojniki spraznjeni in da delo poteka varno. Tomaž ima pred seboj poseben zaslon, ki mu kaže, kaj se dogaja zadaj, kjer Grega in Elvis praznita in pereta zabojnike, saj je zadaj nameščena kamera. Prav tako ima poseben zaslon, kjer kaže koliko zabojnikov so spraznili. Vsak zabojnik ima namreč vdelan čip, ki ga senzor pri praznjenju zazna, vse skupaj pa se zabeleži. Tomaž kamion vedno zapelje tako, da z njim zaščiti oba svoja sodelavca. Da je ekipa res usklajena, sem se prepričal na lastne oči, saj je delo potekalo zelo utečeno in brez težav.

Pri delu se včasih soočajo tudi s kakšnimi težavami

Seveda pa se sem ter tja soočajo tudi s kakšnimi težavami, predvsem na cesti. Po Tomaževih besedah so drugi udeleženci v prometu bolj ali manj strpni, je pa v določenih dnevih čutiti malo več nervoze pri nekaterih voznikih, sploh kadar se ji mudi, svoje pa doda še vreme. Na kakšnih lokacijah je problem tudi dostop, zaradi razraščenih živih mej, preozkih cest, pri večstanovanjskih objektih pa večkrat tudi zaradi parkiranih vozil. Takrat mora biti Tomaž na “milimeter” natančen. Ker ima kamion v malem prstu, mu to ne predstavlja problema, o čemer sem se lahko prepričal na lastne oči.

V rjavih zabojnikih se pogosto znajdejo tudi odpadki, ki ne sodijo vanje

Ločevanje odpadkov nekaterim še vedno predstavlja težavo in to kljub temu, da ima vsako gospodinjstvo doma ustrezne zabojnike, kamor lahko ločujejo svoje odpadke. Da nekaterim te stvari ne gredo dobro od rok, sem se na lastne oči prepričal na terenu. Grega in Elvis sta namreč vsak zabojnik, preden sta ga zapeljala do kamiona, odprla in preverila vsebino. V enem primeru so bile v zabojniku poleg bioloških odpadkov tudi pločevinke. Zaradi tega zabojnika niso spraznili, ampak so fotografirali vsebino in kodo zabojnika ter po službi o tem obvestili nadrejene. Prav tako so pri tem zabojniku pustili pokrov odprt, s čimer so lastnika opozorili, da se v zabojniku ne nahaja prava vsebina. Grega mi še omeni, da so nekaj dni nazaj v enem izmed zabojnikov našli celo živalske kože. Vsaka vrsta odpadkov je predana prevzemnikom, katerim odpadki, ki ne spadajo v zabojnike, otežujejo predelavo in recikliranje odpadkov, zato je pomembno, da so odpadki pravilno ločeni.

Zaradi varnosti ne praznijo zabojnikov, v katerih je odpadkov več kot je volumen zabojnika

Naslednja stvar, ki jo je treba izpostaviti in kar so mi moji sogovorniki obrazložili bolj podrobno, je prevelika količina odpadkov glede na volumen zabojnika. Takšni primeri so se bolj pogosto dogajali lani v času prvega vala epidemije, ko so bili ljudje doma in posledično proizvajali več odpadkov. Do tega pa prihaja tudi v času dela na vrtovih, košenj trave in podobno. V kolikor je odpadkov v zabojniku več kot dopušča volumen, to se opazi po tem, da se zabojnika ne da zapreti, ali pa če so odpadki zložni v vrečkah ob zabojniku, smetarska ekipa teh odpadkov ne odpelje. Tudi v takšnih primerih naredijo fotografije in o tem obvestijo nadrejenega. Razlog za to, da ne spraznijo zabojnika, je v tem, da prekomerno napolnjenih zabojnikov z odprtimi pokrovi mehansko ni možno izprazniti in zato hidravlika ne bo dvignila in spraznila zabojnika. Ker se postopek zaustavi, mora delavec ročno odstraniti zabojnik, zaradi česar lahko pride tudi do poškodb samega delavca. Zgodilo se je že, da je zato prišlo do nepotrebnih poškodb pri delu. Drugi razlog, da zabojnikov s preveliko količino odpadkov ne bodo spraznili, pa je v spoštovanju predpisov, ki obvezujejo uporabnike, da odpadke prepuščajo v zaprtih zabojnikih.

V zvezi s tem smo se obrnili na Mateja Dornika, vodjo zbiranja in odvoza odpadkov, ki nam je pojasnil, da je razlog za takšen predpis v zagotavljanju čiste in urejene okolice ter higienskega standarda in varnosti pri delu. Odpadke, ki niso v zaprtih zabojnikih, namreč pogosto raztrosijo živali in veter, kar onesnažuje okolico in je v času epidemije, še posebej problematično. Pogosto so potem razdejanja krivi naši delavci, čeprav so bili odpadki raztreseni že prej ali pa jih je bilo toliko, da ob praznjenju letijo okrog zabojnikov. Zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov je torej ogroženo tako zdravje delavcev, ki izvajajo odvoz odpadkov, kot tudi širše okolice.

Na dan spraznijo med 500 do 650 zabojnikov

Tomaž mi je povedal, da z ekipo na dan spraznijo od 500 do 650 zabojnikov, kar pomeni približno od 8 do 10 ton bioloških odpadkov. Največ teh odpadkov je v spomladi in jeseni. Vsak dan po končanem delu v pralnici na Centru za ravnanje z odpadki v Dobu operejo kamion, tudi kabino, kar sem opazil že takoj pri vstopu v kamion.

V službi vsak dan tudi ves čas epidemije

Vse ekipe, ki odvažajo odpadke, so bile v času epidemije vsak dan na delu, tudi takrat, ko je veliko ljudi delalo od doma. Ves čas so bili izpostavljeni tudi okuženim odpadkom, tako da so res veseli, da so ostali zdravi. Prav tako so morali upoštevati stroge ukrepe zaradi sodelavcev, saj si nihče ni predstavljal, kaj bi se zgodilo, če bi se okužba širila po podjetju in zaradi bolezni in karanten ne bi bil mogoč reden odvoz odpadkov pa tudi ostale storitve, kot je na primer oskrba s pitno vodo.

Smeti odvažajo v vseh letnih časih in vseh vremenskih razmerah

Tomaž pravi, da je najhuje pozimi, ko zapade sneg in če ceste še niso splužene, priti pa moraš do zabojnikov. Velja tudi izpostaviti, da je potrebno zabojnike na dan odvoza puščati na odjemnih mestih. Običajno je to ob vhodu na dvorišče, v določenih primerih, kamor kamion zaradi oteženega dostopa ne more, pa se odvzemno mesto nahaja na dogovorjeni lokaciji. Smetarska ekipa tudi vedno poskrbi, da spraznjeni zabojniki lastnike čakajo na odvzemnem mestu.

Pobrane odpadke odpeljejo na Center za ravnanje z odpadki Dob

Ko ekipa napolni tovornjak z odpadki, se odpravijo proti Centru za ravnanje z odpadki na Dob, kjer ob vhodu najprej opravijo tehtanje, nato pa frakcijo odložijo na posebni ploščadi, od tam pa jo z večjimi kamioni odpeljejo na kompostarno, kjer poskrbijo za predelavo. Biološko razgradljivi odpadki so namreč v kompostarni predelani v kompost, ki se nato uporabi na primer za urejanje površin po gradbenih delih.

Kadar poteka pranje zabojnikov, takrat istočasno odložijo tudi odpadno vodo od pranja, ta pa se prečisti v čistilni napravi. Običajno takrat očistijo tudi filtre. Ob zaključku službe na centru vedno operejo vozilo, nato pa sledi še vožnja na sedež podjetja.

Tri ure, ki sem jih preživel s Tomaževo ekipo na terenu, so minile kot bi mignil. V tem času sem lahko podrobno spremljal, kako poteka delo smetarske službe, obenem pa sem iz prve roke dobil veliko informacij o tem delu. Fantje, ki dan za dnem v vseh vremenskih pogojih praznijo naše zabojnike, svoje delo opravljajo vestno in marljivo. Ker je ekipa usklajena, med njimi pa je prisotno zaupanje in prijateljska vez, je čas za kavico nekaj samoumevnega. Takrat se za nekaj minut ustavi delovni proces. To je čas za sproščen pogovor in krepitev medsebojnega zaupanja. Ob slovesu smo obiskali še smetarsko ekipo, ki je zabojnike praznila na sosednjem terenu, kjer smo naredili skupno fotografijo, nato pa smo odhiteli vsak v svojo smer.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar