Minister za kohezijo in regionalni razvoj z župani o priložnostih za naše občine

V sredo, 12. aprila 2023, je na povabilo domžalske poslanke Državnega zbora RS Monike Pekošak, Domžale obiskal dr. Aleksander Jevšek, Minister za kohezijo in regionalni razvoj, ki se je srečal z župani in drugimi predstavniki občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin. Na dogodku, ki je potekal v prostorih Obrtno-podjetniške zbornice Domžale so bili prisotni županja občine Lukovica mag. Olga Vrankar, župan občine Moravče dr. Milan Balažič, župan občine Trzin Peter Ložar, župan in podžupanja občine Mengeš Bogo Ropotar in Tina Štrukelj ter oba domžalska podžupana Matej Primožič in Borut Ernestl.

Na srečanju so odkrito spregovorili o priložnostih in izzivih naših lokalnih skupnosti pri črpanju kohezijskih sredstev, ki so lahko velik doprinos pri realizaciji investicijskih projektov v občinah. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je med drugim pristojno za evropsko kohezijsko politiko, na podlagi katere lahko Slovenija prejema kohezijska sredstva iz evropskega proračuna. Prav to pa je tudi priložnost za razvoj naših krajev, naših občin ob ustreznem črpanju kohezijskih sredstev.

V trenutni finančni perspektivi, ima Slovenija do leta 2027 (z možnostjo koriščenja do leta 2029) na voljo 3,2 milijarde evropskih kohezijskih sredstev. V tem času bo zasledovala 6 ciljev politik in sicer konkurenčnejšo in pametnejšo Slovenijo, bolj zeleno, nizkoogljično Slovenijo, bolj povezano Slovenijo z izboljšanjem mobilnosti, bolj socialno in vključujočo državo, ki je bližje državljanom in specifičen cilj Sklada za pravični prehod: Slovenija za pravični prehod.

“Znotraj ključnih ciljev, ki jih prinaša finančna perspektiva je ogromno podciljev, ki se jih lahko uresniči s pomočjo konkretnih podjetniških pobud, z inovativnimi projekti, ki zajemajo tudi vzpostavitev tehnoloških inkubatorjev, spodbudo startup podjetij in podobno,” o ključnem sporočilu trenutne finančne perspektive poudarja minister dr. Aleksander Jevšek. “Gre tako za področje energetike, od obnovljivih virov energije, do zelene mobilnosti, izgradnje kolesarskih poti, železniške infrastrukture ter čiščenja in odvajanja komunalnih voda in pitne vode. Tukaj pa je potem še projektni del Evropa bližje državljanom, ki zajema mehkejše cilje, usmerjeno v socialno izobraževanje. Še eden od pomembnih ciljev finančne perspektive je tudi pravičen prehod, prestrukturiranje delovnih mest,” pravi minister.

Poslanka Državnega zbora Monika Pekošak, ki je gostila ministra na srečanju z župani, je izpostavila tudi pomen regijskega sodelovanja in regionalnega razvoja, na kar minister odgovarja, da bo temu namenjenih 20 % sredstev in spodbude lokalnim skupnostim.

“Na socialnem skladu smo recimo zajeli področja od zaposlovanja do javnih del ter različnih programov, socialnih pomoči, gre za obsežen paket sredstev. Občine bodo ta sredstva iz socialnega sklada lahko usmerile v izvajanje politike aktivnega zaposlovanja, v kolikor se bo, zaradi padca stopnje brezposelnosti, pokazala potreba po spremembi programa in preusmerjanja finančnih sredstev na druga področja, pa lahko to vlada, v sodelovanju s socialnimi partnerji, tudi spremeni,” dodaja kohezijski minister, ki je bil tudi sam nekoč župan, zato dobro razume izzive, s katerimi se srečujejo občine.

Omenil je tudi, da ima ministrstvo na voljo sredstva, ki jih bo do leta 2026 namenilo predvsem izgradnji obrtnih in poslovnih con ter inkubatorjev. Seveda je ob tem izpostavil tudi zavedanje, da je za tovrstne projekte potrebno več časa, saj zahtevajo umestitve objektov v prostor, spremembe OPPN, pridobivanje gradbenih dovoljen in podobno, a je optimističen in verjame, da bodo v zastavljenem času uspeli realizirati številne projekte s tega področja in posledično počrpati dodeljena finančna sredstva. Je pa ob tem opozoril predstavnike občine, da ko se odločijo iti v razpise za nepovratna sredstva, naj imajo pripravljene konkretne projekte, to je osnova, če želijo dobiti denar iz Evrope.

Na področju t.i. mehkejših vsebin, kot je izobraževanje, informiranje, tudi finančno opismenjevanje minister obljublja precej digitalizacije. »Vse, kar je s tem povezano, bo razpisovalo ministrstvo za digitalizacijo, ki pripravlja programe in bo izvajalo razpise s tega področja.«

Ob tem pa je občinam in drugim deležnikom, ki se pripravljajo na pridobivanje nepovratnih sredstev, dal namig, da se zavedajo izziva t.i. zalaganja finančnih sredstev in črpanje šele, ko so projekti izvedeni. “Ta čas mora biti čim krajši, od zalaganja do črpanja. Zavedamo se, kaj to pomeni, tudi sam sem imel primer, ko smo založili 1,7 milijona evrov in nato skoraj eno leto čakali na denar. Ravno zaradi teh izkušenj, bomo šli sedaj v hitrejše postopke, s ciljem, da bo ta čas čim krajši, čeprav se zavedamo, da bo to za naše zaposlene res ogromno dela, ker gre za veliko dokumentov. Prav tako se lotevamo drugačnega načina kontrole nad izvedenimi projekti, poenostavljajo se tudi ostali postopki.” Projekte pa je možno izvajati in financirati tudi po fazah, kar bo zagotovo olajšalo odločitev in izvajanje večjih investicijskih projektov, ki tudi samim občinam predstavljajo določen izziv. Sicer pa je stopnja sofinanciranje projektov za občine običajno od 75 do 80 %, kar pomeni, da morajo občine za tovrstne projekte zagotoviti okvirno 20 % lastnih sredstev.

Ob tem pa je Jevšek spomnil tudi na dosedanje slabše financiranje energetske sanacije objektov, ki je bilo le v višini 49 %, kar je predstavljajo izzive za marsikatero lokalno skupnosti. Kot pravi, z novo finančno perspektivo prehajamo na 70 % financiranje, kar je usklajeno tudi z ministroma, ki sta bila oziroma sta pristojna za to področja.

V številnih občinah imajo seveda želje po različnih projektih, kot je recimo izgradnja pokritega kopališča, a kot pravi minister, v koheziji ni sredstev za izgradnjo športnih objektov, a to ne pomeni, da država tovrstnih projektov z razpisi ne bo podprla, a obstajajo tudi drugi finančni instrumenti, ki to omogočajo. “Imam ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki bo tudi s tega področja pripravilo razpise. Po mojih zadnjih informacijah, naj bi minister Han v kratkem povabil vse župane na skupini sestanek, kjer bo predstavil prav razpise s področja športnih objektov.”

Poslanka Monika Pekošak je izpostavila tudi izzive, kot je vzpostavitev električnih vozil za prevoze občanov, pa stanovanjska problematika, kar je posledica priseljevanja. Kot pravi minister, so sredstva za elektrifikacijo v prometu na voljo, medtem ko stanovanjska problematika, ki posledično zajema tudi krepitev infrastrukture kot so vrtci in šole, ni del kohezije. »Ima pa na tem področju pomembno vlogo Ministrstvo za solidarno prihodnost.« Kot pravi poslanka, pa kohezijska sredstva prinaša veliko priložnost na področju solarizacije sploh objektov, kot so šole ter degradiranih območij.

Ker so naše občine nekoč sestavljale eno veliko občino in se kasneje razdrobile na pet manjših, je povezovanje še toliko bližje, tudi z željo po učinkovitejšem črpanju nepovratnih sredstev. Monika Pekošak je ob tem izpostavila, da bi bilo dobro razmisliti o t.i. regijskih projektih, pri čemer bo v pomoč prav mehanizem za razvoj regij. To je pritrdil tudi minister, ki pravi, da bodo pripravljene zelo natančne usmeritve in je že v pripravi razpis za spodbujanje razvoja regij, ki bo prinesel tudi natančno opredelitev, kaj sploh je regijski projekt. “Pomembno je, da so usmeritve jasne, saj je za vsakega župana ali županjo njegov projekt najpomembnejši, to je popolnoma razumljivo. Če bomo dali dobre usmeritve, se bodo lažje dogovorili o regijskih projektih, ti morajo namreč imeti dejanski učinek na celotno regijo in ne samo na eno občino. Pri tem so v veliko pomoč razvojni sveti regij, s katerimi sodelujemo tudi mi, saj želimo, ne, da se moramo mi sami odločati, kateri projekti se bodo izvajali, ampak da se skupaj odločimo. Sem optimist, da lahko izoblikujemo zavest o tem, kaj je regijski projekt in predvsem, kako k temu pristopiti.”

Minister je ob tem naštel še številne druge finančne mehanizme, ki so na voljo in s pomočjo katerih si bodo lahko občine pomagale na številnih področjih pri realizaciji svojih programov in načrtov razvoja, predvsem pa si vsi skupaj želijo, da pridejo potrebe in ideje za projekte s terena, ne da si jih »izmišljajo uradniki«.

Še vedno pa je za marsikatero organizacijo, ki morda niti ni občina, izziv zalaganje sredstev, kot je izpostavil Beno Štern, svetovalec na področju evropskih sredstev, ki je ministru zastavil vprašanje, zakaj se v večji meri ne poslužujejo avansiranja tudi pri nas, medtem ko so v Bruslju številni projekti avansirani, kar pomeni, da uredba na višjem nivoju to dovoljuje in omogoča, seveda z bančno garancijo v določenem odstotku. Kot pravi je premostitveno financiranja lahko izziv tako za občine, kot ostale entitete, kot so recimo šole, ki nimajo dodatnega financiranja in težko zdržijo večmesečno obdobje izplačevanje nepovratnih sredstev. Ob tem je spomnil tudi na evropski program Obzorje, ki predstavlja večmilijonske projekte, ki so financirani pavšalno, kar pomeni, da uredba to dejansko omogoča. Tudi minister se je ob tem strinjal, da je fleksibilnost finančnih mehanizmov potrebna in bo to tudi v prihodnje podpiral.

Sicer pa je na srečanju dr. Aleksander Jevšek odgovarjal tudi na konkretna vprašanja, s katerimi se srečujejo posamezne občine, ki so ob tem izpostavile izzive, ki jih imajo pri realizaciji infrastrukturnih projektov v želji skupnega iskanja rešitev. Sicer pa so bili udeleženci izredno zadovoljni s srečanjem, sploh, ker so iz prve roke dobili ogromno nasvetov in rešitev vezano na črpanje kohezijskih sredstev.

Avtorica: Mateja A. Kegel; Foto: Mateja A. Kegel