Menina 2026
Tudi letos smo se člani Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Občine Domžale udeležili slovesnosti na Menini planini. Po vijugasti cesti nas je pot vodila iz Tuhinjske doline med pašnike, pod modro nebo in v objem Kamniških planin. Blazine rododendrona, rumena arnika, šentjanževke, modre zvončnice, materina dušica… so pozdravljali prišleke iz Kamnika, Savinske doline, Zasavja, tudi Slovencev z avstrijske Koroške, nekatere z nahrbtniki, zasople po dolgem pešačenju med lepotami narave.
Če čisto na kratko povzamemo dogodke, se moramo vrniti v čas med 13. in 15. marcem 1945. Sovražniki, zlasti enote SS, so si hoteli »očistiti« pot za umik Löhrovih enot z Balkana. Partizani Zidanškove in Šlandrove brigade so bili obkoljeni. V težkih, zimskih razmerah, kot jih opisuje eden od komandantov Franc Sever – Franta v knjigi Past na Menini Planini, se je zdel položaj brezizhoden. Lačnih, izčrpanih, slabo oboroženih in ranjenih borcev se je že polaščal obup in občutek nemoči. Nenehni in siloviti napadi zagrizenih SS-ovcev, veliko močnejši sovražnik, jih je pritiskal z vseh strani in grozil z uničenjem. Ponoči se jim je vseeno po drči uspelo prebiti v dolino in potem ponovno povzpeti skupaj z ranjenci v zavetje gozdov in hribov.
Tako legendarni preboj na Menini vsako leto počastijo veteranske organizacije ZB za vrednote NOB Zg. in sp. Savinjske doline in sodelujoča združenja Celja, Gornjega Grada, Kamnika, Mozirja Letuša, Domžal, Zasavja, veteranov vojene za Slovenijo, Zveza koroških partizanov…Najprej so veteranske organizacije položile vence pred spomenik padlim. Letošnjo proslavo je uvedla Godba Zgornje Savinjske doline z mimohodom številnih praporščakov, pesmi je pel ženski zbor iz Bočne, zbrane je pozdravil podžupan Občine Gornji Grad. Slavnostni govornik je bil pisatelj, dramatik in nekdanji poslanec Državnega zbora v štirih sklicih Tone Partljič. Poudaril je, kako ganjen je bil, ko je bral spomine Valerije Škrinjar Tvrz. Valerija v spominih pripoveduje o strašnem mrazu, lakoti, strahu, visokem snegu, ko so tovariši – borci neizmerno trpeli. Govornik ni velikokrat zasledil, da bi v spominskih zapisih bral tudi o saniteti, kurirjih, kuharjih, okoliških kmetih…brez katerih ne bi bilo odpora. Komandant Franta pa je pri dobrih dvajsetih letih iz mladeniča postal mož in pol. Tone Partljič je osebno poznal oba udeleženca, pa tudi nekatere druge, predvsem kulturnike Berta Sotlarja, Toneta Kropuška… Naj navedem nekatere povedne odlomke in poudarke iz njegovega govora:
»Tisti, ki sem jih imel čast spoznati, se nikoli niso hvalili s svojimi dejanji. Dragi vsi, ne pustite si vzeti dostojanstva, ne nasedajte provokacijam tistih, ki poenostavljajo zgodovino in ne zmorejo uzreti kontinuitete slovenske zgodovine od Gosposvetskega polja, Matije Gubca, Rudolfa Maistra, Frana Malgaja, do partizanskega boja in boja za samostojno Slovenijo. Naziv organizacije, ki ohranja spomin na te čase, govori o vrednotah – šlo je za boj, za vrednote osvoboditve, zapisane v gene naših ljudi. Taka je legendarna drča na Menini, take so partizanske pesmi, ki so umanjkale na državni proslavi ob dnevu državnosti.«
Tone Partljič, književnik, ki se celo življenje posveča kulturi, je črpal seveda iz Prešernovih verzov, omenil ep Iliado, Tolstojevo Vojno in mir, Kocbekovo Listino in hkrati hudomušno ošvrknil vse, ki mislijo, da se je zgodovina začela z njimi.
Še nekaj njegovih besed: »Osvajalne vojne so plod človeške blaznosti, ki vodijo do žrtev na vseh straneh, tudi na strani tistih, ki so sledili zablodam nacistične ideologije. Literarna resnica, kadar ni materialnih in zgodovinskih podatkov, je ogledalo časa. Pisatelj daje pripovedi etični element, govori o meji med biti in ne biti. Tako najdemo o bitki pri Termopilah Leonidasov stavek: »Popotnik, sporoči Špartancem, da tukaj mrtvi ležimo, ker tak je bil domovine ukaz.« Hkrati vemo, da je Grk Efialt v zameno za bogastvo pokazal Kserksu pot Špartancem za hrbet.«
Na koncu je Tone Partljič želel, da vsi navzoči skupaj z zborom še enkrat zapojemo znano pesem Kovači smo, katere zadnji verz se glasi. »…in iskra svetla izpod kladiva prižgala bo svobode luč!«
Avtor, foto: Manica Perdan Ocepek, ZB Domžale
