Literarna ekskurzija Društva – Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale
Enodnevna literarna strokovna ekskurzija, ki jo je 27. februarja 2026 organiziralo Društvo – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, je bila namenjena spoznavanju kulturnega in literarnega delovanja Slovencev na avstrijskem Koroškem. Udeleženci smo obiskali Univerzo v Celovcu, kjer smo se seznanili z njenim delovanjem in dvojezičnim izobraževalnim okoljem, nato pa še Mohorjevo družbo, najstarejšo slovensko založbo. Ekskurzijo smo zaključili z vodenim ogledom starega mestnega jedra Celovca ter njegove bogate zgodovine.
V jutranji uri smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah, kot vedno v pričakovanju obiska ustanov in ogleda mesta. Izlet je bil izpeljan malo drugače. Jutranji pozdrav je namenil predsednik Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale Marjan Ravnikar. Današnja vodička, mentorica Literarnega krožka Jana Ozimek, ki je skrbno pripravila program, nas je že na začetku popeljala v spoznavanje zamejstva. Beseda je tekla o ustvarjanju na tem področju. Imamo kar nekaj ljudi, ki aktivno sodelujejo na področju kulture na Koroškem. Precej zanimiva je literarna dejavnost na Koroškem – delovanje bukovnikov, ki se je pričelo v 16. stoletju s prepisovanjem in prevajanjem slovenskih del. Bukovniki so bili nešolani ljudje.
Bližali smo se našemu prvemu cilju – ogledu Univerze v Celovcu. Sprejel nas je dr. Peter Svetina, ki je tam predavatelj, pisatelj za otroke, pesnik, raziskovalec, prevajalec in prejemnik mnogih nagrad. Zadnja knjiga, ki je izšla za otroke, je Ropotarna, za odrasle pa Počasno popoldne. V knjižnici nam je zelo nazorno predstavil življenje in šolanje na Koroškem, kjer je zakonsko določen dvojezični šolski program. Točka izobraževanja je Univerza v Celovcu, ki ponuja raznolike kulturne, tehnične in gospodarske študijske programe. Postavljenih je bilo kar nekaj vprašanj. Po zaključnem ogledu smo nadaljevali pot do Mohorjeve družbe.
Avtobus nas je pripeljal na obrobje mesta, od koder smo se sprehodili do Mohorjeve družbe. Sprejel nas je predstavnik Mohorjeve družbe in napoteni smo bili v predavalnico na ogled kratkega filma, po katerem smo bili deležni predstavitve. Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba. Ustanovljena je bila 27. julija 1851. Velik pobudnik, ki se je vse življenje trudil, da bi Slovenci lahko objavljali v slovenščini, je bil Anton Martin Slomšek. Omeniti moramo, da sta še dve Mohorjevi družbi v Celju in Gorici. Mohorjeva družba ima zelo pestro zgodovino, danes pa prihaja do zelo raznolikih uporabnikov in postaja zelo aktivna na knjižnih sejmih. Ustanovili so tudi Mohorjevo ljudsko šolo, ki je dvojezična katoliška zasebna šola, ki jo obiskujejo učenci in učenke od 6. do 10. leta. Jezika poučevanja sta nemščina in slovenščina. Veliko je bilo govora o sobivanju različno govorečih ljudi. V Mohorjevi menzi smo bili naročeni na kosilo.
Ura nam je narekovala še zadnji del – ogled starega mestnega jedra Celovca z lokalno vodičko. Najprej smo si ogledali maketo Celovca in njegovo zgodovino skozi stoletja. Ustavili smo se pri stolni cerkvi, ki ima pestro zgodovino in velja za domnevno najstarejšo pilastersko cerkev v Avstriji. Ustavili smo se tudi pri hiši, ki ima na zunanji steni vzidano obeležje, na katerem je omenjen France Prešeren iz časa svojega bivanja v Celovcu. Nato smo prišli do glavnega trga, na katerem stoji kip Marije Terezije v vsej njeni veličini. Na trgu stoji tudi zmajev kip, ki je upodobljen v mestnem grbu. Zraven je vodnjak, ki je nekoč oskrboval mesto s pitno vodo.
Sledil je ogled stare mestne hiše in mozaičnih grbov partnerskih mest, nato smo se sprehodili mimo pravljičnega Možiclja z Vrbskega jezera ter nadaljevali do Deželne hiše, kjer danes domuje koroški deželni svet. V njej je muzej, kjer je postavljen Knežji kamen – obrnjen spodnji del rimskega stebra. Prvotna lokacija tega stebra je bil Krnski grad, na katerem je potekalo ustoličenje koroških vojvod. Omeniti moramo, da je v Sloveniji več replik Knežjega kamna.
Po končanih ogledih smo se vrnili na avtobus in se polni vtisov odpeljali proti Sloveniji. Zahvala gre dobri organizaciji Društva Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale in Jani Ozimek, ki je s svojo predanostjo vodila ekskurzijo.
Avtor: Majda Šraj, Fotografija: Metod Letnar