Lenart Zajc – kandidat za župana Občine Domžale

Ekološko gospodarstvo za nova delovna mesta v Domžalah

Pisatelj, urednik in družbeni kritik Lenart Zajc, sin slovenskega književnika Daneta Zajca in gledališke režiserke Helene Šobar Zajc živi in ustvarja v Žejah pri Domžalah. Svojo kariero je začel kot profesor zgodovine, kasneje filozofije. Po zaključku učiteljevanja in izdaji prve deloma avtobiografske knjige »5 do 12h« se je odločil za profesionalno pisateljsko in založniško pot. S svojimi literarnimi deli je bil večkrat uvrščen v boj za priznane literarne nagrade, med drugim tudi Kresnika. V tem času je deloval na področju kvalitativnih raziskav, sledila je zaposlitev na funkciji direktorja marketinga založbe Educy, vodil pa je tudi promocijo Knjigarne Rimljanka in bil direktor Lutkovnega gledališča Jože Pengov. Prav tako je deloval v vlogi urednika tujejezične zbirke Litera Slovenica, zbirke Lunapark Založbe Goga in je soustanovitelj mreže literarnih hiš Halma s sedežem v Berlinu. Danes kandidira za župana Občine Domžale z jasno vizijo in močno opor Socialnih demokratov.

Kako bi ocenili socialni položaj prebivalcev Domžal in kjer vidite možnosti izboljšave, s katerimi projekti lahko pomagamo pri dvigu kvalitete življenja?
Po podatkih statističnega urada Slovenije, je bila tudi povprečna mesečna neto plača v Domžalah za 3% nižja kot v ostalih slovenskih občinah. To se sicer ne odraža neposredno na socialnem položaju prebivalcev občine saj jih velika večina vozi na delo v druge občine, predvsem v Ljubljano. Vendar moramo tudi pri tem upoštevati stroške, ki jih imajo s prevozom na delovno mesto. Same Domžale so izgubile večino svoje industrije, tisto nekaj kar je je ostalo, je v rokah investitorjev iz tujine. Nekoč cvetoča domžalska obrt se je skrčila pod slovensko povprečje. Po drugi strani pa se je v Domžale priselilo veliko število novih prebivalcev iz drugih občin, kar je še dodatno spremenilo ne le zaposlitveno, ampak tudi bivanjsko strukturo Domžalčanov. Brezposelnost v Domžalah je bila leta sicer pod slovenskim povprečjem, pa vendarle zelo visoka 8,7%. Tudi življenjski utrip v Domžalah je milo rečeno zaspan, provincialen, ne glede na veliko število dogodkov, ki se zgodijo v Domžalah. Vsi ti podatki kažejo, da je socialni položaj sicer še znosen, daleč pa od zadovoljivega.

Ta trend bi se lahko hitro obrnil, če bi se začelo iskati celostno in trajnostno usmeritev gospodarskega, turističnega, kulturnega in socialnega razvoja Domžal namesto večnih stihijskih rešitev problemov. Sploh turizem je v Domžalah okrnjen na raven pomožnih spalnih kapacitet za potrebe mesta Ljubljane, medtem ko lastne turistične vizije Domžale niti ne premorejo. Domžale nujno potrebujejo razvojni center, voden s strani strokovnjakov različnih področij, ki bo Domžalam zastavil trajno razvojno vizijo in pot njenega doseganja. Seveda se bo moralo občinsko vodstvo odločitvam razvojnega centra prilagoditi in podrediti ne glede na njegovo politično pripadnost. Za Domžale še posebej velja, da mora občinsko vodstvo razumeti dejstvo, da so le uslužbenci na plačilni listi Domžalčank in Domžalčanov.

Vsekakor pa za vsaj nekoliko izboljšan socialni položaj v Domžalah lahko takoj ukrepamo z otvoritvijo občinske blagajne, katere namen je brezprovizijsko plačevanje položnic vseh meščanov in meščank. Morda pri »normalni« plači nekaj evrov na mesec ni veliko, a ko govorimo o družinah s slabšim socialnim položajem, z zelo nizkimi prihodki, ki jih žal ni malo, pa deset do petnajst evrov mesečno pomeni zelo veliko.

V teh dneh zbirate podpise za ustanovitev podjetniškega inkubatorja v Domžalah. Kje vidite prednosti ustanovitve le-tega in kakšen doprinos bi to bil za naše mesto?
Pomen podjetniškega inkubatorja je zlasti v tem, da daje dodano vrednost tistim mladim, pa tudi starejšim, ki jih podjetniška pot zanima, vendar z njo še nimajo izkušenj možnost, da si slednje pridobijo na delovnih praktičnih primerih. Če hočemo mladim podjetnikom dati najboljše možnosti za razvoj, jim moramo ponuditi tudi najboljšo priložnost za začetek. To pa je v interesu vseh nas, saj bo mladim dajalo možnost zaposlitve v domači občini, ter seveda zaposlovanje preostalih občanov v njihovih podjetjih. Ne gre pa na tem mestu le za delo z mladimi (potencialnimi) podjetniki, pač pa podjetniški inkubator kot tak lahko ponuja redna izobraževanje tudi za ostale občane. Pa ne le teoretična izobraževanje, ampak predvsem delo na praktičnih primerih. Skozi podjetniški inkubator bi lahko povezovali teorijo in prakso, iskalce zaposlitve z delodajalci na način, da skupaj rešujejo obstoječe probleme. V naši stranki imamo ljudi, ki tovrstne aktivnosti že uspešno izvajajo na nivoju države. Naša velika želja je, da to stvar v celoti preselimo na občinsko raven naše občine Domžale.
Prostor za takšno rešitev se ponuja kot na dlani: stara secesijska tovarna Univerzale sameva že dolga leta. Seveda bi poleg umetniškega inkubatorja tu lahko našli prostore še za marsikaj drugega, coworking prostor, prostor za izvajanje programov mladinskih društev, prireditve mladih in druge kulturno umetniške prireditve. Ne nazadnje, če res hočemo, da se Domžale obravnava kot mesto moramo razvijati lastno kulturno umetniško produkcijo, za katero pa ni nujno, da sledi trendom od drugod. Več kot dobrodošla bi bilo pol profesionalna gledališka skupina v kateri bi lahko sodelovali tako ljubiteljski, kot tudi dramski igralci. Še vedno pa nedokončano zgodbo predstavlja Industrijska cona Jarše, kjer sem prepričan, da bi se zagotovo našel prostor za dejavnost podjetniškega inkubatorja.

Gospodarski razvoj je zelo širok pojem, večina kandidatov ima tudi to zapisano v programu. Katere so tri točke, ki bi jih izpostavili, da bi lahko pognali motorje gospodarstva naprej?
1. Gospodarstvu ugodna klima – hitro reševanje vlog in gospodarskih iniciativ na občinskem nivoju
2. Možnost ugodnega poslovnih prostorov v občini Domžale
3. Celostni gospodarsko – turistično – kulturni razvoj občine namesto stihijskih rešitev

V svojem programu dajete velik poudarek ekologiji, pa vendar ne gre le za okolje. Kaj vse bi spremenili na tem področju? Kje vidite priložnosti za ekološki razvoj v Domžalah?
Ekologija je vitalnega pomena, ves čas moramo imeti pred očmi, da imamo le en planet na katerem lahko živimo, in skrbeti moramo, da ga ohranimo. Prekomerno trošenje in nebrzdani kapitalizem sta nas privedla do situacije, ko že vsi občutimo posledice škode, ki smo jo ljudje povzročili s svojim ravnanjem. Zavedati pa se moramo tudi, da lahko tok dogodkov spremenimo le mi sami, z našim lastnim ravnanjem in načinom življenja.

Po drugi strani, pa lahko ekološko gospodarstvo prinaša tudi zaslužek in odpira nova delovna mesta. Že zdaj smo Domžale prejemnik nagrade za energetsko najbolj učinkovito občino med občinami z več kot 13 tisoč prebivalci, na kar sem kot občan izredno ponosen. Prepričan pa sem, da lahko postanemo tudi najbolj ekološka občina v Sloveniji. Naj izpostavim primer biološko pridelane hrane. Občina bi morala, poleg države, subvencionirati ekološko pridelavo hrane, obenem pa bi morale biti največji porabnik tako pridelane hrane občinske šole in vrtci. Na ta način bi naši pridelovalci hrane imeli stalnega odjemalca, za katerega bi točno vedeli koliko bo v naslednjem letu porabil, kar bi jim olajšalo poslovanje, obenem pa bi jim občinska subvencija omogočala ohranjanje konkurenčnih cen v primerjavi s tujimi pridelovalci, ki se ukvarjajo z masovno pridelavo hrane. Obenem bi naši otroci imeli zdravo hrano, ki bi dejansko vsebovala vsa potrebna hranila, denar, ki pa ga starši namenjamo prehrani svojih otrok, bi ostal v naši občini. Če ob tem vzamemo še v obzir toplogredne emisije, ki se ustvarjajo pri transportu in ohlajevanju drugje pridelane hrane s tem tudi pripomoremo k ohranjanju našega planeta.

Drug primer je vzpostavitev dobrega omrežja poceni občinskih javnih prevozov. Namesto, da mora vsak za svoje opravke uporabiti svoj avtomobil, bo imel možnost sesti na poceni avtobus, ki ga bo poganjal plin ali celo elektrika. Spet ohranjamo okolje, občanom omogočamo varčevanje, obenem pa znotraj javnih prevozov zagotavljamo nova delovna mesta.

Tu je tudi gorsko kolesarski turizem in še bi lahko našteval. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na sredstva, ki jih EU namenja ekološko usmerjenim projektom. Sonaravni trajnostni razvoj je nedvomno priložnost, ki se bo obrestovala.

Večkrat slišimo, da podpirate izgradnjo nove športne dvorane z bazenom. Pa jo Domžale res potrebujejo?
Domžale si zaslužijo sodoben pokrit olimpijski bazen, ter večnamenski športni objekt z različnimi dvoranami in fitnes vadbo. Ne smemo pozabiti na število šol in vrtcev v domžalskem in širšem bazenu, ki sega vse od Dragomlja, Mengša, Trzina, Lukovice in Moravč. Še več, tu so tudi šole in prebivalci v Kamniku, Dolu pri Ljubljani, Črnučah, ljubljanskih Jaršah in še kaj bi se našlo, ki bi jim bil bazen v Domžalah praktično bližji od tistega v Tivoliju v Ljubljani. Ob popoldnevih pa bi bil objekt nedvomno dobro obiskan s strani individualnih uporabnikov. Sama cena takšnega objekta ni tako visoka, da je Domžale ne bi mogle ekonomsko upravičiti ob ustreznem planiranju. Vzdrževanje objekta pa bi bilo lahko cenovno zelo sprejemljivo v primeru, da bo celoten projekt dobro zastavljen. Naj spomnim samo na možnost ogrevanja tako vode v bazenu kot objekta s sončnimi celicami nameščenimi na strehi takšnega objekta ter drugimi sodobnimi načini koriščenja obnovljivih virov energije. Sem pa prepričan, da v kolikor bi se Domžale povezale z ostalimi občinami v okolici z resnim namenom izgradnje tovrstnega objekta, bi se zagotovo našel širši interes. Ne nazadnje pa je tukaj tudi možnost koriščenja evropskih sredstev. Če Evropa sofinancira izgradnjo nadzemne garaže, sem prepričan, da bodo našli kakšen »milijonček« tudi za tovrsten športni objekt, ki bo dosegel večje pozitivne učinke na rekreacijo in posledično zdravje občanov in občank.

Mladi so ena najbolj ranljivih družbenih skupin današnjega časa. Kako vidite položaj mladih v Domžalah in kako bi ga lahko izboljšali?
Ko »stari« govorimo o mladih imamo vedno pred očmi predvsem kako bi morali biti delovni, koliko bi se morali posvečati študiju in šoli. Prepogosto pa pozabljamo, da mladi potrebujejo tudi zabavo in načine za kvalitetno preživljanje prostega časa. Poleg vseh naštetih projektov, mladi v Domžalah nujno potrebujejo svoj mladinski center v katerem bi se lahko družili, se zabavali obenem pa tudi na zdrav in kreativen način sproščali mladostno energijo. Dobrodošel bo tudi mladinski hostel, saj je za domačo mladino pomembno, da spoznavajo tudi druge mlade, ki potujejo po svetu, se z njimi družijo in izmenjujejo izkušnje. Domžale bi s povezavo obeh projektov – mladinskega centra in mladinskega hostla – lahko postale mesto, kjer bi se srečevale različne kulture v obliki mladinskih in študentskih izmenjav. Na ta način bi odprli dodatno tržno nišo tudi za turizem. Potruditi se moramo veliko bolj kot se, da mladim damo tisto kar potrebujejo v Domžalah in nam ne bodo konstantno bežali iz domačega kraja. Ob tem pa bi želel dodati, da ob skrbi za mlade ne smemo pozabiti tudi na starostnike. Tudi ta skupina potrebuje svoje zbirališče za miren klepet, partijo kart, balinanje in prijateljsko druženje. Moramo jim omogočiti brezplačno možnost izobraževanja v zlati dobi njihovega življenja, da bodo še naprej urili svoj um in imeli priložnost bogato znanje in modrost deliti z današnjo mladino.

Naročnik prispevka: SD