Lakota med nami: Ob svetovnem dnevu hrane opozarjamo na stiske v Sloveniji

Pomanjkanje hrane in lakota v najrevnejših državah sveta vsako leto naraščata zaradi zaporednih kriz, in tudi v Sloveniji se vse več družin ter posameznikov obrne na Karitas po pomoč v obliki hrane.

Slovenska karitas ob svetovnem dnevu hrane izpostavlja pomen dostopnosti hrane za vse ter odgovornega ravnanja z njo. Pri svojem delu dajejo poseben poudarek zagotavljanju hrane tistim, ki je nimajo dovolj, tako doma kot po svetu.

Globalno se z lakoto in pomanjkanjem hrane srečuje približno 733 milijonov ljudi, kar pomeni, da vsak deveti Zemljan trpi zaradi prehranske negotovosti. Humanitarne potrebe so se letos povečale za 30 % v primerjavi z začetkom lanskega leta, predvsem zaradi konfliktov, podnebnih sprememb, ekstremne revščine in rasti cen hrane, kar še dodatno poslabšuje dostopnost hrane v najrevnejših afriških državah.

Hkrati pa se v bogatejših državah zavrže tretjina pridelane hrane, kar je še posebej zaskrbljujoče, saj bi skrbnejše ravnanje lahko pomagalo zmanjšati lakoto. V Sloveniji posameznik povprečno zavrže 72 kilogramov hrane na leto, pri čemer skoraj polovica konča med gospodinjskimi odpadki. Čeprav je hrane dovolj, je porazdeljena nepravično, zato sta nujna solidarnost in spoštljiv odnos do hrane.

Prehranska varnost je ključna prioritetna točka humanitarne pomoči, ki jo Republika Slovenija in Slovenska karitas izvajata. Letos je Karitas pomagala več kot 4.500 gospodinjstvom v Južnem Sudanu, Libanonu, Gazi ter Bosni in Hercegovini, poleg tega pa omogoča tudi šolske obroke za več kot 5.300 otrok na Madagaskarju. Poleg tega potekajo še lastne humanitarne akcije, kot so Za srce Afrike in Z delom do dostojnega življenja, v okviru katerih so družine v stiski prejele več kot 6.000 koz.

Slovenska karitas vabi k solidarnosti z revnimi v Afriki, ki živijo v pomanjkanju hrane.

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Sklic: SI00 635
Namen: LAKOTA AFRIKA
Pomagate lahko tudi z SMS Sporočilom AFRIKA5 in AFRIKA10 NA 1919. Hvala!

Pomoč v hrani v Sloveniji

Na 310 razdelilnih mestih po celotni Sloveniji Karitas zagotavlja hrano za 111.078 ljudi v stiski. V preteklem letu so razdelili skupno 3.093 ton hrane, ki je bila kupljena, podarjena, ali pridobljena preko Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Povpraševanje po hrani se povečuje iz meseca v mesec, kar je posledica naraščajočih stisk in cen hrane.

Karitas sodeluje s preko 80 večjimi trgovskimi centri, kot so Mercator in HOFER, ter številnimi proizvajalci in kmetovalci, občasno pa tudi s preko 100 manjšimi trgovinami. Podpora Karitas tako ni omejena le na delitev hrane, saj se nadaljuje z različnimi oblikami pomoči, kot so pogovor, svetovanje in povezovanje do drugih oblik podpore.

Pri razdeljevanju hrane se zanašajo predvsem na več kot 3.000 prostovoljcev ter delavce, ki sodelujejo prek javnih del. V sklopu programa za zmanjševanje materialne prikrajšanosti ESS+ pa so letos prejeli še dodatne dobave hrane s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Upravičencem poleg hrane nudijo še dodatno podporo s spremljevalnimi ukrepi, ki vključujejo pogovor in usmerjanje k drugim oblikam pomoči.

Zmanjšajmo količino zavržene hrane

Ob svetovnem dnevu hrane je ključno, da razmislimo o našem odnosu do hrane in o stiskah ljudi v pomanjkanju – tako doma kot po svetu.  Karitas spodbuja spoštovanje hrane in zavest o odgovornosti, ki jo nosimo kot posamezniki. Vsak izmed nas lahko s solidarnostjo, majhnimi dejanji in podporo prispeva k izboljšanju življenja ljudi v stiski.

Preden se odpravite v trgovino, preverite zaloge doma in sestavite seznam potrebščin, da se izognete impulzivnim nakupom ter preprečite nakup prevelike količine hrane. Redno spremljajte porabo živil, še posebej tistih, ki se hitro kvarijo. Načrtujte obroke iz sestavin, ki se jim približuje rok uporabe. Pomembno je ločiti med “uporabno najmanj do” in “uporabno do,” saj prvi datum označuje kakovost, drugi pa varnost. Izdelki so pogosto še vedno užitni po preteku prvega roka. Starejše zaloge porabite najprej in šele nato nakupujte nove izdelke, da preprečite kvarjenje obstoječih zalog. Kuhane obroke ali sveža živila, ki jih ne boste porabili takoj, zamrznite – to je zlasti uporabno za kruh, meso in kuhane jedi. Ostanke obrokov pa lahko kreativno uporabite za pripravo novih jedi, na primer zelenjavne ostanke spremenite v juho ali omako.

S temi preprostimi ukrepi lahko zmanjšamo količino zavržene hrane, hkrati pa prihranimo denar in zmanjšamo negativen vpliv na okolje.

Vir besedila: Slovenska Karitas

Pripravila: Nina Orehek; Foto: canva.com