Ko se prekinejo poti

Na Občini Domžale od decembra 2023, potekajo ob pomembnih svetovnih oziroma mednarodnih dnevih ter praznikih županjini »Pogovori ob kavi«, ki se jih lahko udeležijo tako občanke in občani, kakor tudi vsi, ki želijo prisluhniti zanimivim pogovorom. Tokratna tema je bila o svetovnem dnevu mokrišč. Gre za svetovno kampanjo ozaveščanja z namenom poudarjanja vrednosti mokrišč. Ta dan zaznamuje tudi obletnica Konvencije o mokriščih – Ramsarska konvencija, medvladne pogodbe, sprejete leta 1971 in ki ima zdaj globalno članstvo 172 držav. Svetovni dan mokrišč se praznuje že vse od leta 1997.

Ob svetovnem dnevu mokrišč, ki ga vsako leto praznujemo 2. februarja, letos pod sloganom »Življenjska povezanost mokrišč in ljudi« so v sejni sobi Občine Domžale v petek, 2. februarja 2024 pripravili zanimiv pogovor z naslovom »Ko se prekinejo poti.« Gostji pogovora sta bili Špela Kaplja in Neja Meta Rojc iz društva za poglobljeno ekologijo Terra Anima. Pogovora, ki ga je vodila mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, so se udeležili učenci Osnovne šole Rodica, Osnovne šole Venclja Perka Domžale, nekaj občinskih svetnikov in zunanjih obiskovalcev. Pogovor je bil namenjen ozaveščanju o pomenu in možnostih ohranjanja mokrišč, kot enih izmed svetovno najbolj ogroženih ekosistemov, predvsem zaradi izsuševanja, prekomerne rabe vode in drugih virov onesnaževanja, v zadnjih letih tudi zaradi podnebnih sprememb.

Obiskovalci so spremljali potek pogovora o namenu in razmisleku mokrišč za blaginjo ljudi. Gostji pogovora tako povesta iz prve roke, kaj pomenijo zdrava mokrišča, saj le ta predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, ter zdravje in dobro počutje ljudi. Pomembne prebivalke mokrišč so tudi žabe, ki se spomladi odpravljajo po ustaljenih, a prekinjenih poteh, zato jih prostovoljci rešujejo s prenašanjem, medtem ko podhodi s stalnimi ograjami omogočajo dolgoročnejšo rešitve le-tega. Gostji sta opisali potovanje dvoživk med Rovami in Radomljami ter pri gradu Krumperk. Zanimivo je bilo in poučno, polno novih vtisov o mokriščih, ki skrivajo mnogo življenja v svojih mlakah, travah, mahu. V domžalskih mokriščih tako živijo poleg žabic tudi »zmaji« (pupki), ter kar nekaj vrst kačjih pastirjev.   

V pogovoru sta gostji Špela Kaplja in Neja Meta Rojc iz društva za poglobljeno ekologijo Terra Anima opozarjali in končno uspeli na nujnost razglasitve krajinskega parka Prevojsko-Češeniške gmajne, ki predstavlja velik pomen ohranitve mokrišč, ter da se prenehajo nedovoljena zasipavanja in drugi posegi v to naravno okolje, ki ga moramo ohraniti za naše potomce. V zadnjih letih v Sloveniji potekajo projekti, ki so primarno namenjeni obnovi mokrišč na območjih Nature 2000. Projekti so sofinancirani iz državnega proračuna in iz različnih evropskih finančnih mehanizmov, kot so program LIFE, Evropski sklad za regionalni razvoj in Norveški finančni mehanizem.

Bogata biotska raznovrstnost mokrišč je velikega pomena. Življenjsko okolje približno 40 % rastlinskih in živalskih vrst na svetu namreč predstavljajo mokrišča. Nenehno izginjanje mokrišč je temelj začaranega kroga zmanjševanja biotske raznovrstnosti in povečevanja svetovne revščine. Mokrišča nas oskrbujejo z večino sveže vode, saj naravno filtrirajo onesnaževala in nam zagotavljajo vodo, ki je varna za pitje. Mokrišča delujejo kot spužve, saj absorbirajo odvečno vodo v času obilnega deževja in jo počasi sproščajo v času suše. Z varstvom, obnovo in smotrno rabo mokrišč in vodnih virov skrbimo za varno preskrbo s pitno vodo, ter zdravje in dobro počutje prebivalcev. Glavni razlog za izgubo mokrišč na svetovni ravni so netrajnostne kmetijske in zazidljive prakse, ki so z izsuševanjem in zasipavanjem trajno poškodovale mokrišča. Zdrava mokrišča predstavljajo na naravi temelječe rešitve, ključne za zajemanje in shranjevanje ogljika, ter blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Ocenjuje se, da mokrišča lahko skladiščijo štirikrat več ogljika kot tropski gozdovi. Šotišča pokrivajo le približno 3 odstotke površine našega planeta, vendar shranjujejo približno dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu skupaj. Mokrišča so pomembna tudi za uravnavanje mikroklime in blaženje ekstremnih vremenskih dogodkov kot so suše in poplave. Nasprotno pa izguba in degradacija mokrišč poslabšuje podnebno krizo, saj se sproščajo toplogredni plini, ekosistemi in ljudje, ki so od njih odvisni, pa so bolj izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb.

Mokrišča so dragocen del kulturnega in duhovnega življenja. Reke, jezera, obalna, celinska in urbana mokrišča zagotavljajo prostor za sproščujoče in poučne rekreativne dejavnosti. Zdrava mokrišča so nepogrešljiva za preživetje ljudi in zdrav planet. So eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ki je bil močno degradiran ali popolnoma uničen predvsem zaradi človekovih dejavnosti in nerazumevanja pomena mokrišč za človeka in naravo. Med mokrišča štejemo območja, ki so stalno ali občasno ovodenela, v svoji okolici jih najpogosteje poznamo kot močvirja, nizka barja in šotišča.

Mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Izginjanje mokrišč povzročajo človekove dejavnosti kot so izsuševanje in zasipavanj mokrišč zaradi kmetijstva in pozidave, onesnaževanje vode in izsekavanje mokriščne vegetacije, ter prekomerno izkoriščanje virov. V zadnjih desetletjih mokrišča vse bolj ogroža tudi širjenje invazivnih tujerodnih vrst, ter podnebne spremembe. Dosegli smo prelomno točko, ko moramo ponovno razmisliti o tem, kako ljudje vplivamo na okolje ter zaustaviti uničevanje teh pomembnih ekosistemov in poskrbeti za njihovo obnovo.

Ob koncu pogovora sta gostji županji predali podpise z peticije za varovanje Želodnika, ter spremembo načrtovane gradnje občinske poslovne cone in državne ceste na tem področju. Pobudnik peticije je Civilna Iniciativa za ohranitev Želodnika. V Sloveniji smo bogatejši za nov krajinski park – Češeniško in Prevojske gmajne. Ob vsem zavedanju o pomenu mokrišč pa se na območju Želodnik, ki je bil zaradi načrtov poslovne cone izvzet iz krajinskega parka, zdaj načrtuje gradnja le-te. Samemu področju grozi tudi gradnja povezovalne ceste Štajerska-Gorenjska, ki bi grobo posegla v ta prostor in uničila naravno ravnovesje tega krhkega močvirnega ekosistema. Območje (velikosti približno 34 ha) je bilo skupaj s celotnim gozdom Češeniške in Prevojske gmajne prepoznano kot ekološko pomembno območje, vendar zaradi načrtovanih gradenj ni bilo vključeno v Natura 2000 območje in krajinski park. Na območju se sredi gozda nahaja tudi naravna vrednota Želodnik – ribnik, ki je sedaj del gozda, glede na načrte pa bo odrezan, s tem pa bo naravna vrednota degradirana.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar