Kam z odpadki, ki nastanejo pri urejanju vrta in okolice hiše?

Marsikaj se je že naredilo in pričakovati je, da veliko se še bo. Naš odnos do okolja se spreminja. Morebiti se naša ravnanja še ne spreminjajo tako zelo hitro, zagnano in pa vestno, kot bi si želeli in potihem celo upali. Navkljub vsej dobri volji in pa dobremu namenu, se zdi, kot bi prepogosto pozabili ali morebiti celo premalo pozornosti namenili zavedanju, da vsakršna naša gesta, vsakršno naše ravnanje, ima določene, svojevrstne posledice.

Raztresenost, pomanjkanje časa, naglica, nezainteresiranost, premajhna informiranost ali preprosto nevednost, so lahko razlogi, ki botrujejo k ravnanju, ki marsikomu po tehtnem premisleku, najverjetneje ne bi bilo več v ponos.

Marsikaj nam gre dobro od rok, so pa tudi področja, kjer so še možnosti izboljšav in kjer bi lahko s skupnimi močmi, najprej pa vsak zase, z vsakdanjimi ravnanji v pomembnem obsegu prispevali k ohranjanju narave in okolja. V ta namen smo se pogovarjali z Matjažem Drakslerjem, vodjo Sektorja ravnanje z odpadki v Javnem komunalnem podjetju Prodnik saj se v času, ki je pred nami, prepogosto naravni odpadki znajdejo tam, kamor ne sodijo.

Ko govoriva o odpadkih, kaj je tisto, kar nam gre glede njihovega sortiranja, ločevanja in odlaganja dobro od rok in katero področje nam še nudi možnost izboljšav?

Z veseljem ugotavljamo, da so naši uporabniki vse bolj ozaveščeni in vešči ločevanja odpadkov. Najbolj pravilno ločujejo steklo ter papir in karton. V teh zabojnikih je zelo malo odpadkov, ki vanje ne spadajo. Največ odstopanj pa zaznavamo v zabojnikih z embalažo. Opažamo, da veliko uporabnikov ta zabojnik smatra kot zabojnik za plastiko in vanj odlaga vse plastične odpadke in celo gumijaste odpadke. V resnici pa je to zabojnik za mešano odpadno embalažo, v katerega spada embalaža različnih vrst, ne pa tudi plastika, ki ni embalaža.

Marsikdo doma, na balkonu, v koritih ali za to namenjenih posodah, vzgaja različna zelišča (baziliko, peteršilj, drobnjak, timijan, etc) in začimbe (origano). Notranje prostore domov in pripadajoče balkone krasijo najrazličnejše okrasne ( zunanje ali notranje ) rože. Le te imajo svojo življenjsko dobo, ki je v določeni meri odvisna tudi od človeških dejavnikov. V primeru bolezni, suše, plesni, etc … kateri zabojniki so primerni za tovrstne odpadke?

Navedeni odpadki spadajo v rjave zabojnike, torej zabojnike za biološko razgradljive odpadke. Seveda pa se navedeni odpadki lahko tudi kompostirajo na domačem kompostniku.

Spomladi se na vrtovih povečajo dejavnosti, kot so npr. urejanje vrtov, košnja trave, obrezovanje manjših sadnih dreves in pa rezanje žive meje. Ali so rjavi zabojniki primerni za tovrstne naravne odpadke ali je zanje predvideno kakšno drugo mesto, kjer jih lahko posamezniki oddajo, v kolikor niso primerni za kompostiranje na domačem vrtu?

Tudi te odpadke se lahko kompostira na domačem kompostniku ali pa prepušča v rjavem zabojniku. Večje količine zelenega odreza, ki ne grejo v zabojnik, pa uporabniki, ki so vključeni v javno službo zbiranja biološko razgradljivih odpadkov, lahko pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Dob in jih predajo brez kakršnega koli doplačila. Center za ravnanje z odpadki je odprt vsako popoldne od ponedeljka do petka in ob sobotah ves dan. Točen urnik je objavljen na naši spletni strani.

Ob tem bi poudaril, da zabojniki ne smejo biti prenapolnjeni in mora biti pokrov zabojnika vedno, tudi na dan praznjenja, zaprt. Razlog za takšen predpis je v zagotavljanju ustreznih higienskih standardov in urejenosti okolice, saj se v nasprotnem primeru odpadki lahko raztrosijo (zaradi vetra, ptičev in drugih živali). Poleg tega je tehnologija smetarskih vozil prilagojena praznjenju zaprtih zabojnikov, zato odprti pokrovi pri praznjenju povzročajo težave ter predstavljajo nevarnost za poškodbe delavcev in okvare vozil.

Ker pa se zavedamo, da količina odpadkov, ki nastanejo pri urejanju vrta in okolice hiše, niha, je uporabnikom omogočena njihova predaja v centru za ravnanje z odpadki vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih.

So bili kakšni odpadki, ki so Vam še posebej ostali v spominu, kot recimo nekaj, kar si težko predstavljate, da bi se oseba, ki je naredila tovrstno dejanje, lahko tako zelo zmotila?

Preseneča nas, da se pogosto v zabojniku za embalažo znajdejo otroške plenice. Plenice seveda spadajo v črni zabojnik, saj jih ni možno reciklirati. Prepogosto se v zabojnikih za embalažo znajdejo tudi ostanki hrane, večkrat tudi na primer surovo meso.

Ljudi pogosto skrbijo sankcije in marsikdaj postane ravno grožnja o morebitni sankciji »spodbuda« za mnogo bolj pazljivo ravnanje, ali povedano drugače, možnost sankcije je tista, ki pripomore k spoštovanju in upoštevanju pravil. Za napačno ločevanje odpadkov so bile še do nedolgo nazaj predvidene sankcije. Kakšen je postopek ugotavljanja kršitelja v primeru, da zabojniki niso zavarovani in ima do njih tako rekoč prost dostop vsak, ki se mimo njih sprehodi?

Vsak uporabnik mora imeti svoje zabojnike za odpadke in je tudi odgovoren za njihovo vsebino. Če na terenu opazimo nepravilnosti (na primer nepravilno ločevanje, premajhne zabojnike …), na to uporabnika najprej opozorimo. Če se kljub opozorilom stanje ne izboljša pa o nepravilnostih obvestimo pristojni inšpektorat, ki izpelje ustrezne postopke. Kazni za nepravilno ravnanje z odpadki pa so določene v občinskih odlokih o ravnanju s komunalnimi odpadki.

Običajno so najbolj izpostavljeni zabojniki večstanovanjskih objektov, zato se ti uporabniki pogosto odločijo za namestitev posebnih, gravitacijskih ključavnic. S tem onemogočijo odlaganje odpadkov nepooblaščenim osebam in tako zmanjšajo količino odpadkov (s tem tudi število zabojnikov) in imajo večji nadzor nad njihovo vsebino. Ključavnice se avtomatsko odklenejo ob praznjenju, zato storitev odvoza odpadkov tudi v tem primeru poteka tekoče in brez težav.

Morda bi na tem mestu izpostavili še neprimerno odlaganje odpadkov na ekoloških otokih. Zaradi ponavljajočega se odlaganja odpadkov, ki tja ne spadajo, se na ekoloških otokih izvaja poostren nadzor. Na ekološke otoke spada samo steklo ter papir in karton, na nekaterih pa je v posebne zabojnike možno odlagati tudi odpadno električno in elektronsko opremo in oblačila. Vsi ostali odpadki pa ne spadajo na ekološki otok in posamezniki z nepravilnim odlaganjem onesnažujejo okolico in ogrožajo okolje in živali.

Naj poudarimo, da lahko uporabniki vse odpadke, ki jih ne morejo odložiti v zabojnike, pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Dob. Večino odpadkov se preda brez doplačila (plača se le prevzem gradbenih in mešanih komunalnih odpadkov).

Perfektnost ne obstaja in najverjetneje je povsem utopično pričakovati, da bi bili ljudje nezmotljivi. Včasih bi zadoščala že malce večja pazljivost ali vsaj zavedanje, da četudi napačno odložite odpadke in ob tem pomislite, pa saj gre samo za neko malenkost, da ste to naredili samo vi in da se to ne bo opazilo, kaj bi se zgodilo, če bi vsak razmišljal in postopal na taisti način? Koliko taistih odpadkov bi se nabralo?

Avtorica: Petra Petravič