Kako bodo moravški čebelarji čebelarili skozi leto?

Januar je mesec, ko je za čebele čas počitka, pri čebelarjih pa je ravno nasprotno. Čeprav v zimskem času ni neposrednega dela s čebelami, je to obdobje namenjeno pripravi na prihajajočo čebelarsko sezono tudi preko izobraževanj. V Kulturnem domu Jurija Vege v Moravčah so se v sredo, 15. januarja 2020, zbrali člani Čebelarskega društva Moravče in čebelarji iz ostalih društev ter prisluhnili predavanju predsednika Čebelarske zveze Slovenije in čebelarja Boštjana Noča. Čebelarstvo v družini Noč je tradicionalno že več rodov, in sicer so čebelarili Lovro, Anton, Boštjan in Žiga Noč. Anton in Boštjan čebelarita z več kot 550 čebeljimi družinami, ki so na osmih stalnih lokacijah in treh prevoznih enotah.   

»Priprava na novo sezono se začne s pregledovanjem zapiskov iz preteklih let in tako pričnemo z načrtovanjem čebelarskega dela v sezoni, ki prihaja,« je več kot 80 zbranim obiskovalcem, ki so člani različnih čebelarskih društev, ob začetku predstavitve pojasnil Boštjan Noč. Lanskoletna ekskurzija na Gorenjsko, ki so jo organizirali v Čebelarskem društvu Moravče, je bila eden izmed razlogov, da so predsednika Čebelarske zveze Slovenije povabili v goste.

»Med drugim smo obiskali tudi Čebelarstvo Noč, kjer smo bili zelo navdušeni nad razlago in predavanjem. Zdela se nam je odlična priložnost, da nam predava tudi v Moravčah, kamor smo povabili tudi sosednja čebelarska društva. Veliko stvari smo slišali in se med predavanjem spomnili na tisto, kar že vemo, a smo morda pozabili. Vsak čebelar, ki deluje v praksi, se zaveda, da včasih kakšno stvar naredi narobe, tovrstna predavanja nas na napake opozorijo in ponudijo možnost uvedbe kakšnega novega pristopa,« meni Irena Urbanija, predsednica Čebelarskega društva Moravče.

Čebele se ne bodo razvijale, če spomladi nimajo hrane

Tematika predavanja je bila čebelarjenje skozi leto s poudarkom na prekinitvi zaleganja in lažjem obvladovanju varoje. Čebelja družina porabi zelo malo hrane v času brez zalege, saj se slednja začne povečevati z večanjem zalege. Spomladansko krmljeje poteka takoj, ko čebelar opazi pomanjkanje hrane. Običajno je to ob prvem pregledu oziroma takoj, ko je v plodišču panja manj kot 5 kg zaloge. »Čebele lahko trpijo lakoto tudi meseca maja, junija ali julija. V tem času je nujno, da čebelar skrbi za to, da je v plodišču približno 7 kg zaloge hrane in spremlja tehtnico v svojem čebelnjaku. Pazljiv mora biti, da ne dodaja preveč zaradi možnosti prehoda sladkorja v med, nujno pa je treba dodajati, saj čebele ne smejo biti lačne. Dodaja se toliko, kot pada tehtnica. V mesecu aprilu je zelo pomembno, kakšna je zloga hrane, saj je takrat zaloga hrane enormna.«

Čebelarji morajo znati oceniti, koliko hrane imajo v panju in imeti dobro razvit občutek, ali imajo dovolj. Velikokrat se po mnenju Noča pojavi napaka, ko se čebelarji med seboj pogovarjajo o tem, koliko hrane je kdo dal čebelam, namesto, da bi preverili koliko dejansko imajo.

Osnovna odbira del dobre čebelarske prakse

Pred novo čebelarsko sezono je priporočljivo temeljito pregledati vse zapiske o posamezni družini iz prejšnjih let in nato sledi izbor najboljše tretjine družin. Samo od teh čebel se namreč vzreja nove čebelje družine in matice. Osnovna odbira družin je predpogoj za uspešno čebelarjenje, najslabši tretjini čebeljih družin pa je treba ob prvi priložnosti zamenjati matico ali dodati rezervno družino. »Osnovna odbira ni nikakršna novost v čebelarstvu, temveč je del dobre čebelarske prakse, ki jo že od nekdaj izvajajo čebelarji. Usmerjena je v vzrejo matic iz najboljših družin in v zamenjavo matic iz slabih družin z maticami iz najboljših,«  je pojasnil predavatelj.

Zbrani čebelarji so med drugim prisluhnili o dražilnem oz. spodbujevalnem krmljenju, o obdobju začetka cvetenja sadnega drevja in regrata, o gradilnem satu, o odvzemanju zalege za narejanje rezervnih družin,  o pregledu pred pašo, o oskrbi čebel od spomladi, o narejencih, o dodajanju matice, o pregledu čebel od zadnjega točenja naprej. Edino opravilo pri čebelah od 20. julija do 20. avgusta je postopno dodajanje hrane, zadnji hiter pregled pa okoli 10. septembra, ko čebelar preveri zalogo hrane v panju.

Prvi izletni dan in prvi pregled v dneh, ko se temperature povzpnejo nad 10 stopinj Celzija

Konec januarja ali v začetku februarja običajno poteka prvi izletni dan, ko je temperatura zraka okoli 12 stopinj Celzija. Pred prvim izletnim dnem je treba nujno namestiti napajalnik z vodo in biti pozoren na vedenje čebel pred žreli panja. Čebelar opazuje, katere družine izletijo zgodaj, ko je še razmeroma hladno, ali izletavajo vse čebelje družine, ali izletavajo enakomerno, ali že nosijo cvetni prah, ali so med izletnimi čebelami tudi troti. Vsa opažanja si čebelar zabeleži, da ob prvem pregledu problematične družine tudi podrobneje pregleda.

Prvi pregled čebelar opravi takrat, ko je temperatura zraka vsaj tri zaporedne dni med 10 in 15 stopinj Celzija. Vsa opažanja čebelar zapiše na panjski list, na katerem ima informacije o tem, kakšna je zaloga hrane, ali je družina povsem na eni strani panja, ali je zalega ustrezna oziroma, da ni trotovke ali da ni brez matice, številčnost družin in pregled tistih družin, ki so bile na izletnem dnevu označene kot »sumljive«.

Ob prvem pregledu oziroma jeseni mora čebelar temeljito pregledati mediščno satje in vse stare sate odstraniti. To pomeni vsaj štiri do šest iz vsakega panja, ki ga čebelar prekuha ali odnese odkupovalcu. Če je v tem satju še med, ga čebelar iztoči in porabi za krmljenje lastnih čebeljih družin. Noč je poudaril, da je okvirčke najbolje sežgati, v primeru da so novejši, pa prekuhati in ponovno uporabiti. Čebelarjev naj je bo strah zamenjati stare okvirčke, menjave rabljenih okvirčkov med čebelarji pa Noč ne priporoča.

Na Evropski parlament naslovili zgodovinsko pobudo 

Ob zaključku predavanja je Noč izpostavil, da bo 27. januarja znan razplet pobude, ki jo je leta 2019 Čebelarska zveza Slovenije naslovila na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gre za to, da Slovenija predlaga Evropski Uniji, da se ves med na tržišču označuje s točno navedbo države porekla. S tem bi se končalo zavajanje potrošnikov in zaščitilo čebelarje pred nelojalno konkurenco. Na medu bi bilo navedeno iz katerih držav je mešanica in koliko % posameznega medu posamezne države je v mešanici medov.

Avtor: Lea Smrkolj, Foto: Lea Smrkolj, Tomaž Ahlin