Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo: Želim si, da se Domžale razvijajo v vsej polnosti in izkoristijo svoje potenciale

Infrastrukturni projekti so izredno pomembni za pospešitev gospodarske rasti ter za razvoj posamezne lokalne skupnosti, saj se ta ob ustrezni infrastrukturi lažje razvija v vsej polnosti in izkoristi svoje potenciale. Prav tako je ustrezna primarna infrastruktura pomemben element kakovostnega življenja občank in občanov.

Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo nam je iz prve roke predstavil nekaj aktualnih nacionalnih infrastrukturnih projektov, bolj podrobno pa sva se dotaknila najpomembnejših od njih v občini Domžale. Jernej je naš občan, saj si je pred leti v Domžalah ustvaril družino. Za Domžale pravi, da so prijetno in urejeno mesto, v katerem z družino radi živijo. Kot minister za infrastrukturo si za občino Domžale želi, da se razvija v vsej polnosti in izkoristi svoje potenciale.

Petintridesetletni Jernej Vrtovec, se je po končani srednji šoli vpisal na študij teologije v Ljubljani, kjer je leta 2013 z odliko diplomiral. Svojo politično pot je začel že leta 2003, ko se je včlanil v Novo Slovenijo in postal aktiven predvsem na lokalni ravni. Politične aktivnosti je nadaljeval v Mladi Sloveniji – podmladku NSi, kjer je bil generalni sekretar, leta 2009 pa je bil izvoljen za predsednika Mlade Slovenije. Podmladku stranke je predsedoval do leta 2015. S sovrstniki je v tem obdobju izvedel več uspešnih aktivnosti na mladinskem in študentskem področju ter ves čas deloval na področju odnosov z javnostmi. V letih 2009–2014 je bil nato uradni predstavnik za odnose z javnostmi v NSi. Leta 2014 je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru, poslanski mandat pa mu je bil podeljen tudi na volitvah 2018. Je poročen in oče dveh hčera. V 13. slovenski vladi je bil v državnem zboru potrjen 13. marca 2020. S prevzemom ministrstva za infrastrukturo je Jernej Vrtovec prevzel zahtevno in odgovorno nalogo, saj so v njegovi pristojnosti infrastrukturni projekti, ki so izredno pomembni za pospešitev gospodarske rasti.

Pred leti ste se s Primorske preselili v Domžale, kjer ste si ustvarili družino. Kako vi vidite Domžale kot občan, kako kot minister za infrastrukturo in kje imajo potencial?

Prihajam iz Vipavske doline, žena pa je Domžalčanka. Domžale so prijetno in urejeno mesto, v katerem z družino zelo radi živimo. Zadovoljen sem z napredkom in razvojem občine. Seveda si želim, da bi skupaj prišli še do pomembnih izboljšav. Tako na področju turizma, kakor tudi na področju razvoja primarne infrastrukture, ki je pomemben element kakovostnega življenja občank in občanov. Domžale imajo zlasti potencial pri razvoju malega gospodarstva. Priložnost je tudi logistika in z njo povezane dejavnosti. Kot minister za infrastrukturo si za občino Domžale želim, da se razvija v vsej polnosti in izkoristi svoje potenciale. V Domžalah je namreč mnogo prodornih posameznikov, uspešnih podjetnikov in gospodarstvenikov, ki zaslužijo še več pozornosti, posluha in priložnosti.

Marca letos ste prevzeli vodenje ministrstva za infrastrukturo, kar je odgovorna in zahtevna naloga, saj so v vaši pristojnosti tudi infrastrukturni projekti, ki so izredno pomembni za pospešitev gospodarske rasti države. Kateri so ključni izzivi, ki ste si jih zadali ob nastopu vašega mandata?

Vodenje ministrstva za infrastrukturo sem prevzel v času, ko se je država spopadala s prvim valom koronavirusa. Že takoj je bilo treba zavihati rokave in praktično čez noč sprejeti ukrepe, s katerimi smo pripomogli k upočasnitvi širjenja virusa. Od prvega dne ministrovanja opozarjam na to, da moramo poleg spopada z virusom misliti tudi na jutri, na prihajajoče mesece in leta, ko nas čaka težko obdobje okrevanja. Vlada RS se zaveda, da bomo zlasti z zagonom infrastrukturnih projektov spodbudili gospodarsko rast, s tem pa nadomestili del izpada BDP zaradi trenutne krize. Prvič v zgodovini ima namreč ministrstvo za infrastrukturo na voljo več kot milijardo sredstev, skupaj za 191 milijonov evrov več kot v rebalansu 2020. Sredstva za razvoj infrastrukture se v predlaganem proračunu za leto 2021 občutno zvišujejo glede na letošnje leto, največ na področju železnic in državnih cest. S spodbujanjem javnih investicij želimo prek multiplikativnih učinkov v največji meri prispevati k okrevanju in rasti gospodarstva.

Pravkar smo zasadili prvo lopato tretje razvojne osi in s tem končno začeli z gradnjo te ceste, ki bo izboljšala povezljivost, dostopnost, konkurenčnost, okrepila privlačnost delovnih mest ter bistveno pripomogla k celovitemu nadaljnjemu razvoju tako regij kot tudi celotne Slovenije. V istem tednu smo po 20 letih čakanja začeli z deli za izgradnjo daljnovoda Cirkovce–Pince, ki bo vzpostavil prvo meddržavno povezavo s prenosnim madžarskim omrežjem in povečal zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. Vsekakor so na prednostni listi vsi projekti, ki so praktično že pripravljeni za izvedbo (t. i. ready to go projekti), vendar zaradi nepotrebnih birokratskih ovir stojijo. To je nedopustno in temu moramo narediti konec!

V letošnjem letu se zaradi novega koronavirusa soočamo z največjo zdravstveno krizo v zadnjem stoletju, ki pomembno vpliva na vse segmente življenja v državi in tudi širše. Kako kriza vpliva na delo ministrstva in organov v sestavi in kaj to pomeni za večje investicijske projekte, ki so že v teku ali pa še bodo?

Že v prvem valu epidemije sem se zavzel za pospešeno obnovo in izvajanje investicij, za ohranitev obstoječih projektov in povečanje obsega investicijskega vzdrževanja v cestno in železniško infrastrukturo. Gradbeništvo je namreč panoga, ki ima od vseh panog največje dodatne učinke. Seveda pa morajo ob tem vsi izvajalci dosledno upoštevati vsa navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje: nošenje mask, vzdrževanje socialne distance in razkuževanje rok. V prvem valu smo v sodelovanju z družbo Dars pospešili gradbena dela na avtocestnem križu in tako je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani obnovitvenih del več za dobro polovico.

Večji infrastrukturni projekti so zagotovo velik izziv, saj je treba za njih zagotoviti sredstva, ki jih je v državnem proračunu običajno vedno premalo. Nedolgo tega ste nekje omenili, da rešitev za financiranje velikih infrastrukturnih projektov vidite v infrastrukturnem skladu. Kaj konkretno pomeni ta sklad in od kod vse bi se v ta sklad stekala finančna sredstva?

V državnem proračunu je približno 80 odstotkov razpoložljivih sredstev že vnaprej razdeljenih. Če ne bomo poiskali še drugih virov financiranja, ne bomo nikoli prišli do velikih javnih infrastrukturnih projektov, kot je denimo posodobitev železniškega omrežja. Imamo na voljo evropska sredstva, vendar razmišljamo tudi o drugih možnostih financiranja. Infrastrukturni sklad je ena od možnosti financiranja velikih projektov, ki bi se polnil z zunanjimi viri. V tujini tovrstni skladi dobro delujejo. Menim, da je za uporabnike pomembnejše, da imajo dobro avtocesto in železniško infrastrukturo, kot pa vprašanje, iz katerih virov jih bomo financirali.

Po letih prizadevanj, zapletov in nesoglasij ste 15. oktobra zasadili prvo lopato za začetek gradnje težko pričakovane tretje razvojne osi, ki bo, kot že njeno ime pove, odprla vrata za razvoj mnogih potencialov tega Koroške in Šaleške doline. Kako bo potekala gradnja, kdaj se predvideva zaključek in kaj konkretno prinaša prebivalcem?

Da, severni del tretje razvojne osi je nujen za razvoj Koroške in Šaleške doline. Z novo hitro cesto se rešujejo razvojna vprašanja regij in krajev ob trasi tega cestnega projekta. Kvalitetna prometna povezava gospodarskih subjektov s trgom in drugimi geografskimi okolji bo pripomogla k njihovi konkurenčnosti, ne nazadnje pa bo izboljšala tudi kakovost bivanja, v okviru možnosti, ki jih povezava ponuja. Nova prometnica bo Koroški in Šaleški regiji bistveno izboljšala pretočnost prometa in s tem zmanjšala potovalne čase. Izboljšan nivo prometnih uslug pa pomeni za regiji tudi ustreznejše razvojne pogoje.

Gradnja severnega dela se je v oktobru začela na odseku od Velenja do Slovenj Gradca. Celoten odsek je razdeljen po sklopih. Gradnja se je pričela na sklopu Gaberke, sklop Jenina je pripravljen za gradbeno dovoljenje, prva faza razpisa za gradnjo se izvaja na sklopu Škale in Konovo. V letu 2021 naj bi bilo gradbišče aktivno na celotnem odseku. Delno odprt še ostaja sklop Velenje, kjer se spreminjajo prvotne rešitve na začetku odseka. Pokriti vkop naj bi bil nadomeščen z nizkim viaduktom.

Na odseku od Šentruperta do Velenja so delne težave z lastniki zemljišč, ki ovirajo izvedbo geoloških raziskav, sklenjene so pogodbe za odkup 40 objektov, za šest objektov so v pripravi. V javni obravnavi je tudi presoja vplivov na okolje, ki je osnova za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Gradbeno dovoljenje se realno pričakuje v naslednjem letu.

Gradnja severnega dela 3. razvojne osi bo potekala do leta 2025 na odseku od Velenja do Slovenj Gradca, v letu 2026 naj bi bil zaključen tudi odsek od Šentruperta do Velenja, ki z odsekom do Slovenj Gradca predstavlja prometno in funkcionalno zaključeno celoto, gradnja odsekov proti Dravogradu in Holmcu pa je predvidena po dokončanju prvih dveh odsekov, predvidoma po letu 2027.

Na slovesnosti ob začetku gradnje tretje razvojne osi ste dejali, da boste ko pristojni minister naredil vse, da boste naslednje leto zasadili prvo lopato tudi na južnem kraku tretje osi in da bo tudi Bela Krajina dobila priložnost za gospodarski preboj. Lahko poveste nekaj o tem projektu?

Seveda, moja naloga je, da država ima in vodi čim več investicij. Če ne bo nadaljnjih pritožb, bomo naslednje leto zasadili tudi prvo lopato na južnem delu tretje osi. To si Bela Krajina zasluži.

Za drugi odsek od Malin do Metlike, ki bo bila prednostna prometna smer proti Hrvaški, bo aktivnosti vodil Dars. V pripravi je namreč sprememba Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS do leta 2030, na podlagi katere bo investicijo prevzela družba DARS, saj gradnja načrtovane ceste, glede na njeno prometno funkcijo, sodi v pristojnost DARS-a, kot koncesionarja cestninskih cest.

Pričetek gradnje je torej planiran v letu 2021. Pododsek Novo mesto – Osredek naj bi bil dokončan do konca leta 2023, takoj pa naj bi sledila tudi gradnja druge faze na pododseku Osredek – Poganci – Maline, ki naj bi bila zaključena v letu 2026. Ob angažiranju regije JV Slovenija se kažejo vse možnosti za začetek intenzivnih aktivnosti tudi na odseku od Malin do Metlike, kjer bi bila gradnja odseka mimo Metlike dokončana najkasneje ob dokončanju predora Gorjanci oziroma odseka od Novega mesta do Malin.

S tem delom tretje osi bomo tem krajem omogočili, da se lažje razvijajo in izkoristijo svoje potenciale.

Kaj pa 2. železniški tir Divača– Koper? Kaj se trenutno dogaja na tem področju?

Drugi tir nujno potrebujemo, če želimo, da se Luka Koper razvija. Luka Koper ni le strateško pristanišče za Slovenijo, temveč tudi za druge zaledne države. Imamo izjemno lego, ki jo moramo izkoristiti za razvoj logistike.

Trenutno dela na projektu drugega tira kljub neugodnim epidemiološkim razmeram nemoteno potekajo. Tako se nadaljujejo dela na dostopnih cestah in pri gradnji premostitvenega objekta Glinščica. Finančna konstrukcija projekta je zaprta. Kot veste, nam je EK pred približno mesecem dni odobrila 80 milijonov evrov nepovratnih kohezijskih sredstev. S tem smo uspeli pridobiti vsa nepovratna sredstva EU, predvidena v investicijskem programu. Vendar se na tej točki ne mislimo ustaviti, temveč bomo poskusili pridobiti še več sredstev iz nove finančne perspektive.

Največja težava v tem trenutku je oddaja naročil za glavna gradbena dela. Ta postopek se vleče že predolgo, a zdaj je videti, da bo kmalu uspešno zaključen. Nova uprava 2TDK se je s problemom takoj učinkovito spoprijela in že objavila odločitev o usposobljenih ponudnikih, ki se bodo uvrstili v 2. fazo postopka, v katerem bo merodajna samo ponudbena cena. Odločitev investitorja je usmerjena tako v upoštevanje vseh usmeritev v revizijskem postopku, kot v spoštovanje zakonodaje, ki je bila medtem sprejeta (interventni zakon za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19), ki zahteva dosledno spoštovanje smernic EK o sodelovanju ponudnikov iz tretjih držav v postopkih oddaje javnih naročil.

Eden izmed pomembnih projektov za Domžale je izgradnja podhoda pri železniški postaji, ki naj bi ga zgradili v okviru rekonstrukcije lete, sredstva za pa naj bi zagotovila država. Na pobudo Občine Domžale so se pred leti z državo pričeli pogovori za realizacijo tega projekta, z nastopom funkcije ministra pa ste se aktivno v pogovore vključili tudi vi. Kdaj lahko pričakujemo realizacijo in kaj vse bo obsegal projekt?

V teku je javno naročilo za izdelavo novelacije Idejne zasnove (IDZ) in izdelavo Izvedbenega načrta (IZN). Trenutno sta v pregledu prejeti ponudbi. Rok za izdelavo projektne dokumentacije je šest mesecev od uvedbe v delo, ki bo predvidoma v novembru letos.

Na železniški postaji Domžale je predvidena nadgradnja železniške infrastrukture, ki bo zajemala nadgradnjo tirov, tirnih naprav in peronov, gradnjo podhoda z dvigali, kjer bo ob stopnišču podhoda nameščen tudi kanal, po katerem se bo možno zapeljati s kolesom. Z izvedbo nadgradnje železniške postaje bo zagotovljena interoperabilnost, povečana bo zmogljivost postaje, omogočeno bo fleksibilnejše odvijanje prometa in obratovanje daljših vlakov. Za potnike bo zagotovljena uporabnikom prijaznejša infrastruktura, prilagojena gibalno oviranim osebam. Nenazadnje bo z nadgradnjo povečana tudi varnost. Razpis za izvedbo gradbenih del bo objavljen v začetku naslednjega leta. Ocenjena vrednost rekonstrukcije železniške postaje Domžale z gradnjo podhoda pa znaša 7,5 milijona evrov.

Že leta poslušamo zgodbo o povezavi štajerske avtoceste z gorenjsko avtocesto (Želodnik– Vodice), s katero se bo možno izogniti ljubljanskemu obroču. Lani jeseni je bila v okviru tega projekta, ki vsebuje tri odseke, narejena obvoznica Mengeš. Čeprav gre pri gradnji te obvoznice za majhen del celotnega projekta Želodnik– Vodice, je izgradnja trajala več let. Kdaj lahko pričakujemo, da se bo gradnja na trasi Želodnik– Vodice nadaljevala in kateri odseki ceste se bodo glede na prioritete začeli graditi najprej?

Ta povezava je ključna tako za prometno razbremenitev posameznih občin kot tudi severne ljubljanske obvoznice. Lahko potrdim, da bo razpis za gradnjo obvoznice Vodice, ki je ključnega pomena, da razbremenimo Vodice tovornega prometa, kmalu objavljen. Čakamo namreč še na gradbeno dovoljenje. Prav tako bomo začeli s postopki pridobivanja dovoljenj za obvoznico Komenda. Za pripravljalna dela je zadolžena družba Dars. Kako bo prometnica šla od Mengša naprej, pa se moramo z lokalnimi skupnostmi še dogovoriti. Preveriti je treba tudi varianto proti Trzinu in Depali vasi ter naprej proti Študi.

V letu 2018 je bil sprejet Občinski prostorski načrt občine Domžale (OPN), v katerem je umeščen avtocestni priključek Študa z navezavo na Ihan, ki je bil v planih že ob gradnji avtoceste, izveden pa ni bil, ker takrat po pojasnilih države zanj ni bilo potrebe. Ker se v zadnjem času kaže potreba po širitvi avtocestnega obroča okrog Ljubljane, pa tudi potreba po širitvi avtoceste mimo Domžal, bi bilo smiselno v projekt vključiti tudi avtocestni priključek Študa, ki bo razbremenil center Domžal. Kako se stvari odvijajo na tem področju?

Priključka Ihan in Študa sta vsekakor potrebna. Dars pridobiva dokumentacijo, da začne z ostalimi postopki in nadalje z gradnjo. V letu 2022 pa začnemo z gradnjo tretjega pasu od Domžal do Ljubljane. Tako bomo omogočili boljšo pretočnost in skrajšali potovalni čas. Širitev avtoceste je zdaj v fazi projektiranja.

Eden izmed izzivov je zagotovo javni potniški promet in pospeševanje njegove uporabe. Pred leti sta tako Mestna občina Ljubljana in Občina Domžale izrazili interes, da bi Ljubljanski potniški promet pripeljal v Domžale in s to avtobusno linijo povezal še nekaj krajev v občini. Žal projekt ni dobil ustreznega dovoljenja. Je bila pa pred dvema letoma podaljšana avtobusna linija LPP do Dragomlja. Se pravi, da je do Domžal samo še en korak?

Bistvena je kakovost, dostopnost, cena in učinkovitost javnega prometa, in ne, kdo ga izvaja. Za Domžale si želim, da so z Ljubljano in drugimi kraji čimbolj povezane. To je ključno. Celotno zadevo je treba pogledati iz širšega konteksta izvajanja javnega potniškega prometa v Sloveniji. Običajno namreč prevozniki, ki upravljajo mestni promet in imajo interes širiti linije tudi v druge občine, želijo, da se takšne linije registrirajo kot medkrajevni linijski promet in dobijo sofinanciranje od države. Nov razpis za koncesije, ki ga bomo objavili konec letošnjega oziroma v začetku leta 2021, bo priložnost, da se koncesijska razmerja opredeli na novo. Najbolj ustrezna rešitev pa bo v celoviti integraciji upravljanja mestnega in medkrajevnega potniškega prometa. To rešitev prav zdaj na ministrstvu pripravljamo.

Kmalu naj bi na kamniško progo zapeljali novi Stadlerjevi vlaki – sodobnejši, udobnejši in hitrejši. Za udobno in hitro potovanje pa sodobni vlak potrebuje posodobljeno in nadgrajeno železniško infrastrukturo. O slednjem ste za medije spregovoril nedavno, ko ste se v službo popeljali z vlakom. Med drugim ste omenili tudi dvotirnost kamniške proge in večjo frekvenco vlakov. Lahko poveste nekaj o tem? Kdaj lahko pričakujemo posodobitev kamniške proge?

Nadgradnja proge Ljubljana–Domžale–Kamnik je glede na potencial in podatke o dnevni mobilnosti, prioriteta. Trenutno se izvajajo vsi potrebni projekti, da začnemo z umeščanjem in nato z gradnjo dvotirnosti na posameznih odsekih. Na ministrstvu smo podali zahtevo, da se do konca tega leta pripravi pobudo za pričetek umeščanja v prostor za dvotirnost in elektrifikacijo kamniške proge.

Zavedamo se pomena regionalnih železniških prog, kot je t. i. kamniška proga, v smislu sinergijskega razvoja železniške infrastrukture v navezavi na cestno in drugo prometno infrastrukturo za trajnostno mobilnost regij. Če bo kamniška proga bolj učinkovita in bodo tudi vlaki modernejši, potem verjamem, da se bodo ljudje, ki vsak dan gredo v Ljubljano z avtom, raje odločili za vlak. Prevoz z vlakom mora biti privlačen, ekonomičen in hiter. Za prvi del prenove kamniške proge lahko štejemo že prenovo železniške postaje Domžale, ki se bo začela naslednje leto.

Lani je bila v Domžalah načrtovana izgradnja krožišča pri policiji. Ker gre za križanje državne in občinske ceste, je projekt zahteval več usklajevanj in načrtovanj finančnih sredstev, zato se je izgradnja prestavila v leti 2020/21. Kdaj lahko pričakujemo začetek izgradnje tega krožišča?

V začetku leta 2021 je predviden razpis za gradnjo in začetek gradnje krožišča pri policiji. To bo za Domžale res velik doprinos. Vsa potrebna zemljišča so že pridobljena in podpisan je tudi sporazum o sofinanciranju. V sklopu samega krožišča je predvidena tudi ureditev površin za pešce in kolesarje, ureditev odvodnjavanja, prometne opreme in signalizacije, izgradnja cestne razsvetljave ter prestavitev, zaščita in novogradnja komunalnih vodov.

Že večkrat so se med občani pojavljala vprašanja v zvezi z ureditvijo križišča/krožišča pri bencinski servisu Petrol oziroma pri AS, pri uvozu v Domžale. Po mojih informacijah naj bi bil za križišče pri bencinskem servisu (AS) izdelan idejni projekt, ki je bil revidiran in potrjen pri upravljavcu državne ceste, DRSI. Kdaj lahko pričakujemo ureditev tega krožišča, ki bo pripomogel lažjo vključitev na regionalno cesto in pa seveda večjo varnost?

Drži, to križišče, ki ga uporabljam dnevno, ni pregledno in je nevarno. Na cesti Domžale–Trzin je sicer velik problem zaporedje priključkov. Direkcija bo še letos obravnavala problem križišča AS Domžale in obvoznice Trzin pri Depali vasi ter sprejela ustrezne rešitve. V uvidu imamo tudi širitev same ceste proti Trzinu.

Letos ste na prvi dan Evropskega tedna mobilnosti v podporo kampanji tekli v službo iz Domžal v Ljubljano. Predvidevam, da se, če vam dopušča čas, na rekreacijo podate tudi po zeleni osi ob reki Kamniški Bistrici. Kako gledate na ta zeleni košček oaze in kje še vidite potencial, ki bi omogočal trajnostne oblike mobilnosti v naši lokalni skupnosti?

Rad živim zdravo, zato se trudim, da prosti čas, ki ga sicer ni veliko na voljo, z družino preživimo v naravi. Prav tako večkrat tečem po poti ob Kamniški Bistrici, kjer si v čudoviti naravi zbistrim misli in osvobodim stresa ter se tako lažje pripravim na vsakodnevne izzive. Tudi s hčerkama se ob Bistrici redno sprehajam, pot pa je lepo urejena tudi za kolesarje.

Kot minister za infrastrukturo velik poudarek dajem trajnostni mobilnosti, ki vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti. Menim, da je na področju uporabe javnega potniškega prometa še veliko prostora za izboljšave, ne samo v naši lokalni skupnosti, v občini Domžale, temveč po vsej Sloveniji. Velik korak k večji uporabi javnega potniškega prometa smo naredili z uvedbo brezplačnih vozovnic za upokojence. Kamniško- -domžalsko železniško progo bomo posodobili, na določenih odsekih bo proga dvotirna. Že pred meseci sem državni inženirski družbi DRI naročil začetek aktivnosti umeščanja v prostor za projektne rešitve na povezavi Ljubljana–Domžale–Kamnik. Na podlagi delovnih rezultatov je treba nemudoma začeti z aktivnostmi umeščanja v prostor za obstoječo kamniško progo – za dvotirnost in elektrifikacijo. Da ne omenjam železniške postaje v Domžalah, ki je v zelo slabem stanju in jo bomo začeli obnavljati naslednje leto.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Ministrstvo za infrastrukturo, FB stran Jerneja Vrtovca, Primož Krisper, arhiv domžalca

 

Komentarji uporabnikov
Tagi