V petek, 15. novembra 2024 je bil odhod avtobusa iz Domžal, ob 8.00 uri, prikladno. Kot vedno smo se kar hitro posedli in pripravili na doživetja. Pozdravil nas je predsednik Društva Lipa Domžale, Marjan Ravnikar in delil uvodne besede o dogajanju ekskurzije. Hitro smo prispeli do Celja, kjer nas je čakal vodič Mirko Bertoncelj. Hitro smo se osvežili, popili jutranjo kavico v gostišču Medved, kjer smo imeli kasneje tudi pozno kosilo.
V avtobusu nam je vodič do potankosti opisal plan našega potovanja in obiska krajev. Med vožnjo smo posušali o Rogaški Slatini. Leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja, pod obronki Boča in blizu Hrvaške meje. Znana je predvsem kot zdraviliško središče, na račun zdravilnih vrelcev (mineralnih vod). Zanimivo, da so prve analize poznane že iz 16. stoletja. Večja prepoznavnost sledi v 17. stoletju po ozdravitvi hrvaškega bana, Petra Zrinskega. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala zbirališče bogatih avstroogrskih elitnih stanov. Danes pa po zdraveliškem kompleksu. Ni odveč, če omenimo krilatatega konja Pegaza iz grške mitologije, ki je nekako kriv za nastanek vrelcev, ob svoji raziganosti je udaril s kopitiom ob tla in na dan je pritekla zdravilna voda.
Naša pot:
– Obisk Stolpa Kristal, ki je bil zgrajen v letu 2024 in je najvišji stolp v Sloveniji. Visok 106 m, ko prideš na vrh stolpa ti je vse kristalno jasno. Stolp stoji ob vznožju Tržaškega hriba. V pritličju je urejena trgovina s spominki. Stolp ima tri ravni. Tik pod vrhom je kavarna, kjer smo uživali ob izjemnem razgledu na vse strani Rogaške Slatine z okolico. Posebnost v kavarni so steklena tla, kjer zbiraš pogum za prehod. Do vrha vodijo stopnice, kjer je razgled na odprtem. Dvigalo nas je z veliko hitrostjo pripeljalo do pritličja, kjer nas je čakal avtobus za nadaljnjo vožno.
– Obisk Steklarne Rogaška, kjer smo se razdelili v tri skupine in čakali na vodičko, ki nas je popeljala čez proces izdelave izdelkov.
Steklarski obrat je bil zgrajen na močvirnatem terenu v Tržišču pri Rogaški Slatinini in ustanovna letnica 1927, ko so prižgali prvo talilno peč. Steklarna je imela vse pogoje, Tržaški potok, ki je steklarno oskrboval z vodo, v bližini je bilo nahajališče kremenčevega peska, ene osnovnih komponent izdelave stekla. Ogled se prične z ogledom osnovne ročne proizvodnje, avtomatske proizvodnje. Ob ogledu na mojstre, ki iz ognjenih kepic ustvarjajo prekrasne unikatne steklene izdelke. Kljub vročini in ropotu ostajajo mirni in zbrani. Del proizvodnje je še vedno kot nekoč, leseni kalupi iz lesa hruške, namočene v vodi, da ne zagorijo. Končen izdelek pride v roke brusilcem, ki dokončno izoblikujejo izdelek. Toliko je še zanimivega, a končamo v njihovem muzeju. Na ogled imajo postavljene pokale in še veliko prečudovitih izdelkov. Lahko rečemo narejeno v Sloveniji.
– Zadnji del ogleda je bilo mesto Ptuj. Pot nas je vodila mimo Rogatca, ki je polen zanimive zgodovine, naprej v Majšperk in mimo Ptujske Gore, ki ima svojstveno zgodovino in naprej do najstarešega mesta v Sloveniji, Ptuja. Vodič Mirko nas je dobesedno preselil v zgodovino Ptuja. Za časa Rimljanov je imela sedeš legija Augusta in legija Germina. V času cesarja Hadrijana, je bil zgrajen kamnit most preko Drave. Omenimo lahko Orfejev spomenik Sredi drugea stoletja mostavijo 1. mitrej. V 3. stoletju je bil največje rimsko mesto na Slovenskem. Pomembno vlogo ma Viktorin Ptujski, ki je bil prvi komentator Svetega pisma mučen in preganjan od cesarja Dioklecijana, ki je bil na Ptuju mučen in je tam tudi umrl.
Mimo Ptuja pride vojska Sulejmana 1.Veličastnega, ki mesto ne napade. Po koncu turške nevarnosti se mesto prične ponovno razvijati. V 14. stol. dobijo zaključeno obzidje in obrambne stolpe. Mesto krasi stolp sv. Florjana.
Ptuj se vseskozi razvija leta 1907 je bila zgrajena mestna hiša, ki je poleg gradu razpoznavni del Ptuja.
Med drugo svetovno vojno je bil sedež okupacijske vojske na Ptuju. Po vojni so dobili nov železobetonski most čez reko Dravo in še nekaj mostov. Odkrili so termalno vodo, ki je podlaga za razvoj termalnega kopališča.
Po končanem ogledu smo se zapeljali do gostišča Medved, kjer so nas pričakali s poznim kosilom.
Na avtobusu proti domu smo izmenjali vtise, ki so bili samo pozitivni. Dobro pripravljena in izpeljana ekskurzija.
Prijetno utrujeni smo se pripeljali z nočjo v Domžale.
Avtor: Majda Šraj; Foto: Društvo Lipa Domžale
