Domžalski občinski svetniki sprejeli stališča o “projektu stoletja” – nadgradnji železniške proge

Domžalske občinske svetnice in svetniki so se v četrtek, 18. februarja 2021, na predlog župana Občine Domžale Tonija Dragarja, sestali na izredni seji Občinskega sveta Občine Domžale na kateri so obravnavali dve točki dnevnega reda. »Seznanitev s pobudo o nadgradnji železniške proge in sprejem stališč« ter »Soglasje k imenovanju direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale«. Izredna seja je potekala v telovadnici Podružnične osnovne šole Ihan.

Glavni razlog za sklic izredne seje je obvestilo Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da je bila z 21. januarjem 2021 objavljena pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta: »Državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška – Kamnik Graben, pobuda/DIIP«. Pripravljavec državnega prostorskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, pobudnik in naročnik pa Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo. MOP je pozval, tako širšo javnost kot tudi Občino Domžale, kot lokalno nosilko urejanja prostora, da v roku 30 dni od objave pobude, do 22. februarja 2021, podajo pripombe in predloge oz. konkretne smernice. Celotno gradivo je dostopno na spletni strani ministrstva.

Pred sejo sta Pobudo obravnavala Odbor za prostor in Odbor za komunalne dejavnosti in varstvo okolja. Poročevalec gradiva, vodja oddelka za urejanje prostora, Jure Košutnik je v uvodu navedel razlog za sklic izredne seje Občinskega sveta Občine Domžale. V nadaljevanju pa so projekt bolj podrobno predstavili predstavniki pripravljavca in predstavniki pobudnika projekta Jože Novak iz DRI, Marko Jelenc iz DRI in dr. Aleš Mlakar, koordinator projektantov.

Pobuda predvideva dvotirnost od Ljubljane do postaje Jarše-Mengeš, uskladitev križanj z lokalnimi cestami ter preureditev postaj, postajališč in elektrifikacijo

Leta 1891 zgrajena regionalna železniška proga št. 21 Ljubljana Šiška – Kamnik Graben je dolga 23.629 metrov. Vključuje 6 postaj in 10 postajališč, od tega se v občini Domžale nahajata dve železniški postaji (Domžale, Jarše-Mengeš) in dve postajališči (Rodica, Homec). Količina prepeljanega tovora na tej progi narašča, prav tako hitro narašča potniški promet. Zaradi izrednega pomena predvidene nadgradnje železniške proge, njenega prostorskega, družbenega in prometno-tehničnega vpliva na občino Domžale so predlagali, da se do pobude opredeli Občinski svet Občine Domžale.

Nadgradnja železniške proge predvideva dvotirnost od Ljubljane do postaje Jarše-Mengeš ter uskladitev križanj železniške proge in lokalnih cest, z zakonodajo. Prav tako nadgradnja predvideva preureditev postaj, postajališč in elektrifikacijo. Pobuda proučuje tudi možnost povezave Kamniške proge na letališče Brnik in gorenjsko progo, pri čemer bi se novi tir proti Kranju odcepil v Preserjah, severno od tovarne Lek. Nejasna je tudi opredelitev do možnosti povezave Most (MOL) in Domžal z novo železniško progo, ki naj bi v grobem sledila regionalni cesti Šentjakob – Domžale.

Pobuda predvideva faznost izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev. V pobudi ocenjujejo, da bodo v naslednjih fazah načrtovanja potrebne dodatne preveritve in optimizacije rešitev, predvsem prehodov preko proge in preureditve cestnega omrežja ter celovitega urejanja širših območij postaj in postajališč, s katerim se bo povečala tudi sprejemljivost projekta v regionalnem in lokalnih okoljih.

Predviden časovni načrt:

• 2021 – 2024 Priprava strokovnih podlag za državni prostorski načrt
• 2024 – 2027 Priprava projektne dokumentacije
• 2027 – 2029 Gradnja
• 2030 pričetek obratovanja

V pobudi so obravnavane naslednje prostorske ureditve nadgradnje regionalne železniške proge, ki zadevajo občino Domžale:

→ nadgradnja proge po odsekih:

• nadgradnja obstoječega tira in gradnja drugega tira na odseku Ljubljana Črnuče – Jarše Mengeš,
• nadgradnja obstoječega tira na odseku Jarše Mengeš – Šmarca,

→ nadgradnja vseh železniških postaj in postajališč:

• nadgradnja peronov po novi tirni shemi,
• rekonstrukcija nakladalne klančine na železniških postajah Ljubljana Črnuče, Jarše – Mengeš,
• gradnja izven nivojskih dostopov na vseh železniških postajah in postajališčih (razen ŽP Homec) po novi tirni shemi,
• ureditev parkirnih mest za motorna vozila,
• ureditev kolesarnic,
• gradnja nadstreška oziroma zavetišča na postajališčih po novi tirni shemi;

→ ukinitev nekaterih nivojskih prehodov in s tem povezane preureditve cestnega omrežja in gradnja novih izven nivojskih prehodov ter ohranitev nekaterih nivojskih prehodov in nadgradnja z ustreznimi signalno varnostnimi (SV) napravami;

→ elektrifikacija celotne proge in gradnja nove elektro napajalne postaje (ENP) Domžale;

→ nadgradnja signalno varnostnih telekomunikacijskih (SVTK) naprav na celotni progi in uvedba daljinskega vodenja prometa.

Stališča, pripombe in splošne smernice Občine Domžale k pobudi za državno prostorsko načrtovanje

Občinski svet Občine Domžale je na podlagi javno objavljene pobude za Državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška – Kamnik Graben, pripravljavca državnega prostorskega načrta Ministrstva za okolje in prostor, pobudnika in naročnika državnega prostorskega načrta Ministrstva za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo na izredni seji Občinskega sveta, 18.2.2021 sprejel naslednja stališča, pripombe in splošne smernice Občine Domžale k pobudi za državno prostorsko načrtovanje, vključno z dodano spremembo četrte točke:

1. Občina Domžale pozdravlja in podpira nadgradnjo in posodobitev železniške proge št. 21;
2. Občina Domžale ugotavlja, da je območje občine Domžale, predvsem pa mesto Domžale izredno obremenjeno z umeščenim državnim cestnim omrežjem, železniškim omrežjem, z elektro in plinsko tranzitno infrastrukturo, kar močno otežuje spodoben urbanističen razvoj naselij in skupaj z letalskim koridorjem povzroča veliko okoljsko obremenitev prebivalcev, zato Občina Domžale nasprotuje prometno-tehničnim rešitvam iz pobude za državno prostorsko načrtovanje v delu, ki so v neskladju z urbanističnim načrtom Občine Domžale in rušijo urbanistično podobo občine in mesta Domžale;
3. Občina Domžale zahteva od Ministrstva za okolje in prostor, da v postopku priprave državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge poišče ustreznejše prometno-tehnične in urbanistične rešitve umeščanja nadgrajene železniške proge v prostor, predvsem v območju mesta Domžale, postaje Jarše – Rodica in Depale vasi;
4. Občina Domžale, v primeru povezave železniške proge z letališčem Brnik preko območja občine, pričakuje dodatna pojasnila, povezana z načrti razvoja letališča v tovorni terminal in vodenjem tovornega prometa po železniškem omrežju ter izraža nasprotovanje dodatnemu obremenjevanju območja občine s tovornim prometom;
5. Občina Domžale od Ministrstva za okolje in prostor zahteva, da se državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške proge načrtuje v obsegu, ki zajema vse potrebne infrastrukturne ureditve v prostoru in da vse dodatne strokovne podlage in sredstva za njihovo izdelavo zagotovita pobudnik in pripravljavec državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge;
6. Občina Domžale pričakuje, da bodo investicije financirane tako, da bo investitor kril vse stroške, ki bodo neposredno ali posredno nastali kot posledica posodobitve ne glede na to, kdo je upravljavec posameznega omrežja;
7. Občina Domžale poziva Ministrstvo za okolje in prostor, da se v nadaljnjih fazah postopka priprave državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge uvede postopek celovite presoje vplivov na okolje in da se DPN načrtuje v variantah;
8. Občina Domžale podaja pripombe k posameznim odsekom proge kot sledi:

Depala vas

Zapiranje oziroma ukinjanje nezavarovanih prehodov preko proge razumemo kot ukrep povečanja varnosti in pretočnosti železniškega prometa in jih iz tega vidika podpiramo. Opozarjamo pa, da so premalo premišljene notranje peš in kolesarske povezave naselja. Predlog povsem prekine tudi peš in kolesarske povezave med severom in jugom naselja oziroma poti nesprejemljivo podaljša, kar je z vidika kvalitetne rabe prostora in življenja v naselju, nesprejemljivo.

Novo cestno povezavo iz zahodne smeri na Trzin (Kmetičeva ulica) podpiramo v primeru, če nivojski prehod Kmetičeve ulice z železnico (občina Trzin) ostane v uporabi. V tem primeru bi ta cestna povezava lahko prevzela aktivno vlogo priključka zahodnega dela Depale vasi na regionalno cesto Domžale – Trzin – Ljubljana. Predlagamo, da se prouči možnost podaljšanja cestne povezave med Kmetičevo ulico in naseljem Depala vas, neposredno južno od železniške proge. Taka cestna navezava za zahodni del Depale vasi je najmanj prostorsko potratna in ne predstavlja dodatnega posega na kmetijska zemljišča.

Novo načrtovana cesta na zahodni strani Depale vasi z načrtovanim podvozom pod železnico bi morala predstavljati glavno dostopno cesto v naselje. V tem smislu cesta ni urbanistično premišljena, ampak je zgolj vzpostavljena v območje, ki je še nepozidano. Nov dostop do Depale vasi s podvozom je po našem mnenju smiselno načrtovati v primeru, če se na ta način v celoti rešuje avtomobilski dostop do zahodnega dela naselja. Kljub vsemu pa je treba rešiti notranje peš in kolesarske povezave, zato menimo, da je treba celotni predlog dodatno proučiti.

Upoštevati je potrebno študijo Nova cestna povezava Loka pri Mengšu – AC priključek Študa – Ihan (naročnik: Direkcija RS za ceste, izdelovalec: PNZ d.o.o., 2008), ki predvideva gradnjo nove cestne povezave Trzin – Savska cesta v Domžalah – AC priključek Študa, t.i. Trzinska obvoznica. Občine Trzin, Mengeš in Domžale so pristopile k pripravi regionalnega prostorskega načrta za umestitev Trzinske obvoznice v prostor, po vzhodni trasi, ki predvideva podvoz pod železnico, preoblikovanje križanja nove ceste z regionalno cesto Trzin – Domžale in dostopne ceste v Depalo vas.

Stob

Enako kot v primeru Depale vasi je treba morebitne ukinitve prehodov preko železniške proge proučiti predvsem iz vidika potrebe po peš in kolesarskem prometu, v primeru dostopa do kmetijskih zemljišč pa tudi z vidika dostopa s kmetijsko mehanizacijo. Menimo sicer, da je smiselno motorni promet (avto, kmetijska mehanizacija) preusmeriti na manjše število bolj nadzorovanih ali izven nivojskih prehodov, peš in kolesarske prehode pa izvesti praviloma s podhodi na premišljenih načrtovanih lokacijah, ki omogočajo kar najboljše notranje povezave med centralnimi mestnimi funkcijami oziroma obstoječimi in planiranimi potmi.

Pokopališče Domžale (Cankarjeva cesta)

Ukinitev prehoda Cankarjeve ceste preko železnice ni sprejemljiva. Gre za pomembno zbirno cesto v mestu, ki povezuje Ljubljansko in Savsko cesto, skupaj s Krakovsko cesto pa služi tudi kot ena sekundarnih povezav v smeri vzhod-zahod. Poleg tega predstavlja cesta tudi glavno dostopno cesto do pokopališča. Prouči naj se možnost izven nivojskega prehoda. V kolikor le ta ni izvedljiv, predlagamo, da se nivojski prehod ohrani.

Center mesta Domžale (Ljubljanska cesta)

Rešitev križanja Ljubljanske ceste in železnice je ena najbolj pomembnih pa tudi najbolj problematičnih prostorskih ureditev prenove železnice v mestu Domžale.

Na lokaciji križanja se predvideva gradnja novega podvoza Ljubljanske ceste pod železnico. Takšna prostorska ureditev je za Domžale nesprejemljiva, saj degradira center mesta na način, da ključne prometne površine glavnih centralnih funkcij mesta (občinska upravna stavba, Banka Domžale, večnamenski »Domžalski dom«, trgovina, večstanovanjski objekt, umešča izven osnovnega nivoja uporabe. Poleg tega bi bil z novo prostorsko ureditvijo otežen dostop z avtomobilom do vseh navedenih objektov.

Nujno je treba proučiti tudi druge alternativne rešitve, predvsem možnost poglobitve železnice in ohranjanje parterja mesta za vse ostale uporabnike (pešec, kolesar, avto).

Prouči naj se več alternativnih variant poglobitve, tako v celotnem obsegu med Stobom in Zgornjimi Jaršami, kot tudi možnost poglobitve le v delu med Stobom (cerkev na Goričici) in železniško postajo Domžale. Prouči naj se tako možnost polne, dvotirne poglobitve, kot tudi enotirne poglobitve z nadzemnimi izogibališči na vsaki strani.

Smiselno bi bilo proučiti tudi zmanjšanje obsega avtomobilskega prometa skozi center Domžal oziroma vodenje glavnega toka avtomobilskega prometa v smeri vzhod-zahod po drugih trasah in ne po Ljubljanski cesti.

Železniška postaja Domžale

Predlagana prenova železniške postaje Domžale ne upošteva strateške usmeritve Občine Domžale za oblikovanje centralnega mestnega potniškega terminala.

Podpiramo nujno umestitev varnega izven nivojskega križanja Kolodvorske in Roške ulice z železnico oziroma varnega dostopa do centralnega potniškega perona. Podhod je sicer pogojen z morebitno poglobitvijo železnice, vendar menimo da oba projekta nista izključujoča, saj je lahko podhod prva faza tudi v primeru bodoče poglobitve železnice. Ne glede na poglobitev železnice vztrajamo pri tem, da je glavna železniška postaja, oziroma glavni potniški terminal del parterne ureditve mesta.

Parkirišče ob železnici, skupaj s parkirno hišo na severu večstanovanjskega kompleksa SPB deluje kot P+R, kar je dobro. Ena od potencialnih rešitev lokacije, ki je bila pred leti že oblikovana skozi urbanistične delavnice, predvideva nadkritje parkirišč in oblikovanje večnamenske parkovne ureditve na strehi parkirišča. Takšno rešitev bi v primeru delne ali popolne poglobitve železnice lahko nadgradili tudi z nadhodi nad železnico ali celo z vzpostavitvijo intermodalnega terminala v sklopu takšne prostorske ureditve

Nadvoz nad regionalno cesto

Predvidena je rušitev in gradnja novega nadvoza nad železniško progo. V primeru delne ali popolne poglobitve železnice, bi bilo mogoče nadvoz speljati nižje, kar bi pripomoglo k možnosti izvedbe nivojskega križanja Kamniške ceste in regionalne ceste Domžale – Trzin, ki je že dolgo ena od opcij boljšega urejanja cestnega prometa v mestu Domžale. V vsakem primeru bi bilo ob gradnji novega nadvoza smiselno podrobno proučiti tudi to varianto.

Pri načrtovanju je potrebno upoštevati projektno dokumentacijo za gradnjo regionalne daljinske kolesarske steze, ki železnico prečka v ločenem nadvozu ob sedanjem cestnem nadvozu. Projekt se financira iz kohezijskih sredstev.

Železniška postaja Rodica

Predvidena je umestitev izven nivojskega dostopa do perona z dvigalom, kar podpiramo. Predlagamo pa, da se podhod izvede tudi pod Kamniško cesto (do Kettejeve ulice), saj se prometnici skoraj neposredno stikata. Prehod preko Kamniške ceste je trenutno semaforiziran in namenjen zgolj pešcem in predstavlja nepotrebno prekinitev prometnega toka Domžale – Kamnik ter potencialno prometno nevarnost, saj prehod pešci večkrat prečkajo pri rdeči luči. Prehod je sicer nujen, saj je poleg povezave do železniške postaje namenjen tudi povezavi naselja Rodica in Groblje ter povezavi mesta Domžale do rekreacijskih površin na Mengeškem polju. Podhod na tem mestu bi predstavljal ureditev pomembne mestne peš povezave in rešil nevarno prometno točko.

Železniška postaja Jarše – Mengeš

Ukinitev prehoda preko železnice na km 15+525 ni sprejemljiva. Prehod sicer ni ustrezno urejen. Vendar pa cesta predstavlja povezavo Kamniške ceste in obvoznice Mengeš (se v občini Mengeš priključuje neposredno na krožišče obvoznice). Predlagamo ureditev štirikrakega križišča Kamniške ceste z Industrijsko cesto in Gregorčičevo ulico, vključno z zavarovanim prehodom preko železnice podobno kot v primeru križanja Kamniške in Jarške ceste v naselju Rodica.

Potrebna je celovita prenova železniške postaje Jarše – Mengeš. Gre za izrazito degradirano območje, ki pa predstavlja pomembno logistično točko mesta Domžale. Poleg poselitve vzhodno od železnice (naselja Spodnje in Zgornje Jarše, Preserje in Radomlje) leži v neposredni bližini železniške postaje tudi gospodarska cona Jarše in industrijska cona Lek, ki ima že sedaj več kot 1.000 zaposlenih ter velike razvojne načrte. Družba Lek pripravlja mobilnostni načrt, ki v veliki meri upošteva tudi možnosti javnega potniškega prometa.

Prenova železniške postaje mora biti zaradi navedenih razlogov bolj ambiciozna. Predvidi naj se večje parkirišče, tudi s funkcijo P+R ter večja kolesarnica. Železniška postaja naj se bolje poveže z naseljem. Razmisli naj se o potrebnem podhodu pod Kamniško cesto in železnico, podobno kot pri železniški postaji Rodica. Nujna je tudi ureditev avtomobilskega prometa. Rešitev z novo cesto ob zahodnem robu železnice je najbrž nujna, vendar pa rešitev ponavlja neustrezno rešitev te ceste z nadvozom nad novim podvozom nove glavne ceste Želodnik – Mengeš in vodenjem trase do cestnega priključka industrijske cone Lek.

Na prostorske rešitve na tej lokaciji ključno vpliva tudi načrtovana glavna cesta Želodnik – Mengeš – Vodice. Glavna cesta skladno z državnim prostorskim načrtom prečka železnico z novim podvozom. Menimo, da bi bilo treba rešitve vodenja avtomobilskega prometa in dostopa do železniške postaje obdelati bolj celostno, tudi z možnostjo razvoja industrijske cone Lek oziroma možnostjo razvoja območja južno od glavne ceste Želodnik – Mengeš.

Pestra in zanimiva razprava o “projektu stoletja”

Na seji so »projekt stoletja«, kot je bilo večkrat slišati iz ust svetnikov, predstavili tudi predstavniki pripravljavca in pobudnika postopka, ki so odgovarjali na vprašanja svetnikov in zatrdili, da se bodo v nadaljevanju spet srečali in pripravili projekte tako, da bodo sprejemljivi za lokalno skupnost.

Jože Novak iz DRI je povedal, gre pri pobudi nadgradnje železniške proge za prvi korak, v katerem bo država preštela, koliko takšna investicija stane in da se poiščejo smernice urejanja prostora. V nadaljevanju sledi še več faz, šele nato bodo pristopili k umeščanju v prostor. Takrat se bodo predstavniki pripravljavca in pobudnika ponovno srečali z lokalnimi skupnostmi. Po njegovih besedah je prav zaradi tega manevrskega prostora še veliko. So pa že pred tem postopkom s strani občinske uprave Občine Domžale prejeli nekaj pobud, največ izmed njih se je nanašalo na prehajanje proge preko nivojskih križan in na prilagoditve cestnega omrežja. Ob tem je poudaril, da današnja kamniška železniška proga ni v skladu s predpisi, saj ima ogromno nivojskih križanj, ki jih sploh ne bi smelo biti. Ker se bodo z nadgradnjo povečale hitrosti, bo treba nivojske prehode ukiniti ter zgraditi podvoze, nadvoze ali pa prilagoditi obstoječo cestno infrastrukturo. Bodo pa po njegovih besedah po eni strani iskali racionalne rešitve, po drugi strani pa takšne, da bo prebivalcem ob progi čim bolj olajšali življenje. Novak je predstavil še dva občinska predloga, ki so jih evidentirali in sicer se prvi predlog nanaša na poglobitev proge na območju Domžal, zaradi česar je v pripravi že strokovna podlaga, ki bo primerjala različne niviletne poteke na območju Domžal, katera bo dala neke smerne odgovore. Drug predlog pa je sprememba transe na območju Preserij pri Radomljah.

Bo Ljubljanska cesta potekal pod ali nad železnico?

Stališča Občine Domžale, ki so jih obravnavali na seji občinskega sveta, je komentiral dr. Aleš Mlakar, koordinator projektantov, ki je najprej dejal, da gre osnovna rešitev nadgradnje železniške proge ob obstoječi progi. Projekt pa je ocenjen na 211 milijonov evrov z DDV. V kolikor bi po njegovih besedah prišlo do večjih sprememb, se bo trasa bistveno podražila, s tem pa bodo ogrozili upravičenost te trase. Zato bo potrebno presoditi ekonomsko upravičenost trase. Je pa dodal, da morajo biti rešitve usklajene, te pa se nato razmejiti med državne lokacijske načrte in občinske lokacijske načrte. Priprava lokacijskega načrta je predvidena v obdobju od 2021 do 2024. V tem obdobju pa je vkalkuliran čas za usklajevanje z lokalnimi skupnostmi in vsemi postopki. Med komentiranjem predlogov stališč Občine Domžale je Mlakar še dejal, da se mu zdi prav, da so v Domžalah v stališčih malo ostreje izpostavili problematiko. Med drugim se je strinjal s tem, da sama nadgradnja proge ne bo dovolj, če zadaj ne bo nekih državnih in lokalnih ukrepov na področju urejanja celotnega prometa, postaje in postajališča pa bi morala postati intermodalne točke. Prav tako je izpostavil Ljubljansko cesto v Domžalah, kjer je osnovna rešitev ta, da bo železniška trasa na nivoju terena s cesto v podvozu. Druga rešitev je poglobitev trase, s čemer bi Ljubljanska cesta ostala nad železnico, cilj poglobitve pa bi bil tudi vpliv na okolje. Ker se železnice ne da poglobiti samo na območju Ljubljanske ceste, bi bilo potrebno traso poglobiti nekje med Depalo vasjo in Stobom, pri nadvozu regionalne ceste pa bi se trasa ponovno vzdignila. Mlakar je na vprašanje, zakaj pobuda ne vsebuje poglobitve trase, dejal, da je takšna investicija predraga. Zato bo potrebno s strokovnimi podlagami razmisliti, kakšne so po eni strani dobrobiti, po drugi strani pa ekonomski učinki takšne poglobitve. Na koncu je svetnicam in svetnikom predstavil podvariante rešitve v pobudi. Prva je takšna, da trasa ostane v koridorju obstoječe proge, druga podvarianta je, da se progo malo prestavi, tretja rešitev pa je, da se Ljubljansko cesto zapre za promet. Ob tem je dodal, da prve analize kažejo, da se na tej cesti prometa ne bi moglo zapreti in preusmeriti na druge ceste. Ena izmed podvariant pa je kombinacija rešitev.

Svetniki v razpravi pozdravili pobudo

Vsi svetniki, ki so sodelovali v razpravi, so pozdravili pobudo in se bolj ali manj strinjali s stališči, ki jih je pripravila občinska uprava. Matej Oražem (LMM) je dejal, da je hitrost železnice za uporabnika bistvenega pomena. Kljub temu, da se bo čas potovanja iz Ljubljane do Domžal skrajšal na 19 oz. 13 minut, bi bilo po njegovem mnenju dobro razmišljati v smeri zmanjševanja postajališč in vzpostavljanja linijskih povezav. Oražem je tudi podprl prizadevanje, da se železnico v centru Domžal poglobi in da mora občina tisto območje potem napolniti z vsebinami. Na koncu je dodal, da jih je malo pred zadnjimi lokalnimi volitvami verjelo v takšen projekt (poglobitev železniške proge) in da ga veseli, da je bilo njihovo zaupanje upravičeno. Prepričan je, da bo takšen projekt dodatno poskrbel za lokalni razvoj. Ivan Pšag (LMM) je dejal, da se omenjeni projekt dela za nadaljnjih 100 let, zato je potrebno izhajati iz tega vidika. Dodal je še, da podpira predlog, da se železnico poglobi, saj s tem pridobijo celotno površino ter združijo vzhodni in zahodni del Domžal. Peregrin Stegnar (NSi), je povedal, da njihova svetniška skupina podpira ta projekt in da ga veseli, da so si pri stališčih vse svetniške skupine enotne. Izpostavil je tudi pomislek, da bi po nadgradnji proge, po njej uvedli dodatni tovorni promet, zato je priporočal, da se ga omeji.

Najbolj sprejemljiva varianta za svetnike je poglobitev železniške proge v centru Domžale

V razpravo se je vključil tudi Branko Heferle (LMŠ), ki je dejal, da za njihovo svetniško skupino obstaja samo ena varianta in sicer poglobitev železniške proge in da v celoti podpira rešitve, ki jih je predlagala občinska uprava. Po njegovih besedah je bila ta ideja prisotna že pred leti. Poudaril je še, da bi morali v stališčih Občine Domžale stališča zapisati kot pogoj. Zanimalo ga je, če je omenjen projekt del programa za okrevanje in odpornost, o katerem se v zadnjem času govori, označeno pa je pod interno. Občinsko upravo je povprašal, kakšna je občinska pristojnost v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta in če imajo kakšne bolj trdne pozicije, kar se tiče pogojev in argumentov. Prav tako ga je zanimalo, če ureditev železniške postaje Jarše-Mengeš pomeni tudi spreminjanje državnega lokacijskega načrta za obvoznico Želodnik-Vodice. Heferleta je še zanimalo, katere so tiste investicije, ki so v funkciji železnice in katere so investicije, ki zadevajo projekte Občine Domžale, s katerimi bo izkoristila to dejstvo in dvignila kvaliteto življenja v občini.

Lahko je to projekt stoletja ali pa kiks stoletja

Janez Avsec (LTD) se je v razpravi povedal, da je včasih po kamniški železniški progi vozilo veliko več tovornih vlakov, danes pa samo dva dnevno. Večino tovora pa gre preko transportnega prevoza po cestah. Dodal je še, da bo ta projekt, če bo realiziran dobro, lahko projekt stoletja, v nasprotnem primeru pa bo lahko kiks stoletja. Majda Pučnik Rudl (SDS) je kot dolgoletna uporabnica železniškega prometa poudarila, da bi bilo potrebno posebno skrb nameniti parkiriščem na železniških postajah, saj bo to tisto, ki bo železniški prevoz naredilo uporabnikom bolj privlačnega, obenem pa se bo razbremenilo ceste.

Kvaliteta življenja mora biti pred vsemi ekonomskimi vidiki

Renata Kosec (LTD) je v svoji razpravi dejala, da so si svetniki enotni pri podpori projektu, v kolikor bodo strmeli k temu, da je kvaliteta življenja pred vsemi ekonomskimi vidiki. V nadaljevanju je izpostavila, da je v predstavitvi pogrešala več besed o tovornem prometu. V pobudi naj bi bilo okrog 4% tovornega prometa, zato jo zanima, če ta številka drži ali bo dvotirnost povečala tovorni promet. Metod Marčun (LMM) je o poglobitvi proge povedal, da je imela to njihova svetniška skupina pred zadnjimi lokalnimi volitvami v programu. Dejal je, da ga veseli, da je takšno pobudo dobil na mizo. V nadaljevanju je poudaril, da lahko železnico izkoristijo sebi v prid, v kolikor bodo izkoristili občinsko strategijo in vizijo. Je pa takšen projekt po njegovem mnenju priložnost za razvoj in velik potencial, ki ga je treba izkoristiti.

Civilna iniciativa Preserje predlaga celovito in ambiciozno nadgradnjo železniške postaje Jarše – Mengeš

Joško Korošec (LTD) je v uvodu razprave povedal, da se strinja s svojimi predhodniki, da se traso v mestu Domžale poglobi, v nadaljevanju pa je izpostavil trenutno problematiko na železniški postaji Jarše-Mengeš oz. je postajo poimenoval Jarše-Preserje, saj naj bi imeli okoliški krajani, ki uporabljajo železniški prevoz, težave s parkiranjem vozil na tistem območju. Slovenske železnice so dale pred časom del zemljišča v najem zasebniku, zaradi česar tam parkirajo njegove stranke. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno na tistem območju razmišljati o sistemu P+R. Korošec je izpostavil tudi tovorni promet, ki naj bi se po njegovem mnenju z umestitvijo tira proti Brniku zelo povečal, sploh če bodo tir umestili tudi proti Zalogu. Izpostavil je tudi pobudo Civilne iniciative Preserje, v kateri predlagajo celovito in ambiciozno nadgradnjo železniške postaje Jarše – Mengeš s fizično ločitvijo potniškega in ranžirno tovornega dela postaje ter vzpostavitev sodobne P+R točke z jedrom okrog železniške potniške postaje.

Svetniki so po razpravi najprej soglasno sprejeli predlog novega sklepa četrte točke stališč, nato pa še soglasno potrdili sklep stališč.

Svetniki niso podali soglasja k imenovanju direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale

Sledila je razprava in glasovanje o drugi točki dnevnega reda »Soglasje k imenovanju direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale«. Največji dvom, ki so ga svetniki izpostavili v razpravi, je bila pomanjkljiva vloga kandidata, saj iz predloženega življenjepisa ni bil posebej razviden čas delovne dobe in vodstvenih izkušenj, kar je razpis izrecno zahteval. Prav tako so nekateri svetniki izpostavili tudi dvom v korekten postopek izbora kandidatov, ki ga je opravil Svet zavoda. Občinski svet na koncu ni soglašal z imenovanjem Aleša Florjančiča, za direktorja javnega zavoda »Zavod za šport in rekreacijo Domžale« za mandatno obdobje štirih let, 2021-2025, saj sta za sklep o imenovanju glasovala dva svetnika, medtem, ko je 16 svetnikov glasovalo proti.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Vido Repanšek