Člani štaba Civilne zaščite Domžale predavali študentom obramboslovja na Fakulteti za družbene vede
V petek, 18. novembra 2016, so študentom obramboslovja v okviru predmeta Upravljanje in vodenje ob nesrečah predavali poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale Marko Žagar, namestnik poveljnika Peter Gubanc, članica štaba in podžupanja mag. Renata Kosec ter direktor novega javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale.
Glavni cilj predavanje je bil študentom predstaviti naloge in delovanje štaba Civilne zaščite Občine Domžale ter predstaviti celoten sistem zaščite in reševanja naše občine. Predavanje je pričela mag. Renata Kosec, ki je tudi sama po izobrazbi obramboslovka, in študentom razložila, da je na podlagi ocen ogroženosti občina Domžale najbolj ogrožena pred potresom, nevarnimi snovmi, požari, poplavami ter neurji. Za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah ima občina Domžale organiziran zaščitno-reševalni sistem, katerega vodi poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale s člani štaba Civilne zaščite Občine Domžale. V sistem so, poleg občinske Gasilske zveze kot najmnožičnejše organizacije, vključena še prostovoljna društva, podjetja in zavodi, ki v okviru svoje dejavnosti lahko ukrepajo v primeru naravnih in drugih nesreč.
Zatem je o nalogah štaba civilne zaščite nadaljeval poveljnik CZ Marko Žagar. Razložil je, da se štab aktivira, ko je obseg nesreče tako velik, da je ni mogoče obvladovati v okviru javnih služb. Za svoje delo je poveljnik Civilne zaščite odgovoren županu. Od leta 1990 dalje je bil Občinski štab Civilne zaščite, v primeru naravnih in drugih nesreč, aktiviran več kot štiridesetkrat in sicer v operativni ali celotni sestavi. Posredoval je ob poplavah, neurjih, požarih in požarni ogroženosti, suši, vojni za Slovenijo, sprejemu in nastanitvi beguncev, visokem snegu in drugih nesrečah, ki so prizadele našo občino. Več kot polovico intervencij je bilo zaradi poplav.
Za uspešno delovanje sistema je potrebno izvajati stalna usposabljanja in urjenja reševalcev ter vodstvenega kadra. Vsako leto je tako, poleg vrste rednih usposabljanj posameznih reševalnih enot, potrebno izvesti več manjših in obsežnejših vaj, v katerih se preizkuša njihova pripravljenost in usposobljenost. Vsaki dve leti pa Občinski štab Civilne zaščite organizira in izvede večjo občinsko zaščitno-reševalno vajo ter se udeležuje usposabljanj po specialnostih in različnih naravnih nesrečah. Člani štaba morajo poleg ustrezne izobrazbe in usposobljenosti opravljati redna in obnovitvena usposabljanja in urjenja. Marko Žagar je študentom predstavil Zaščitno – reševalno vajo iz leta 2012, ko je v vaji sodelovalo več kot 400 posameznikov in med njimi tudi Slovenska vojska.
O delovanju civilne zaščite v praksi je spregovoril namestnik poveljnika Peter Gubanc, ki je študentom razložil delovanje CZ v požaru leta 2013. Ko je zagorelo v stolpnici Matija Tomca 2, je bilo neposredno ogroženih 176 ljudi, ki kar štiri dni niso mogli v svoje stanovanje. Peter Gubanc je na konkretnem primeru požara opisal širok spekter nalog štaba civilne zaščite – vodenje in koordinacija vseh zaščitno-reševalnih ukrepov, izvajanje gašebja požara v skladu z usmeritvami vodje intervencije, namestitev ljudi (začasna in bolj dolgotrajna), organizacija evakuacijskega prostora, zagotavljanje prehrane ter socialne pomoči ogroženim, komunikacija z ljudmi in mediji, zagotavljanje prve medicinske pomoči, vzpostavitev radijske povezave, ocena stanja prizadetega objekta: poškodbe instalacij (elektrika, voda, kanalizacija, prezračevalni sistem), ocena statične ocene objekta, sanacija vseh naštetih instalacij, zavarovanje lokacije nesreče, varovanje objekta, odstranjevanje poškodovane strehe na objektu itn.
Za konec pa je o novem javnem zavodu, njihovih nalogah in delovanju spregovoril še novi direktor javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale Andrej Jarc. Študente je tematika izjemno zanimala, saj so našim članom postavili veliko vprašanj. Tudi v prihodnosti imamo namen nadaljevati s takšnimi predavanji, saj je sistem zaščite in reševanja v naši občini izjemno dobro razvit in smo nanj lahko ponosni ter ga kot primer dobre prakse širimo naprej.
