Borut Ernestl, podžupan Občine Domžale: “Verjamem, da smo na pravi poti”

Novi domžalski županji mag. Renati Kosec pri delu pomaga tudi podžupan Borut Ernestl, ki to funkcijo opravlja poklicno. Mladost je preživel v Račici pri Zidanem Mostu, ljubezen pa ga je pozneje pripeljala v Domžale, natančneje v Študo, kjer sta si z ženo Renato ustvarila dom.

Kmalu po prihodu v Domžale se je Borut aktivno vključil v domače gasilsko društvo, kjer je več let opravljal funkcijo tajnika, prevzel pa je tudi vodenje gradbenega odbora za izgradnjo novega doma krajanov – gasilskega doma Študa, ki so ga slavnostno odprli lani jeseni. Pred leti je vodil civilno iniciativo, ki se je borila za odstranitev nepravilno odloženih bal z odpadki v Študi. S povezanostjo krajanov in vztrajnostjo so uspeli, da so bale z odpadki odstranili. Zadnja štiri leta pa je bil tudi svetnik v Svetu Krajevne skupnosti Simona Jenka. Zaupal mi je, da je ponosen oče hčerke Ane Marie in sina Krisa, ki sta njegov največji navdih in poleg žene tudi največja opora v življenju. Po vseh službenih in prostočasnih aktivnosti se vedno z največjim veseljem vrne v njihov pristan. Večino svoje poklicne poti je delal v zasebnem sektorju, kar nekaj let pa bil solastnik uspešne franšize z otroškimi igračami z več trgovinami v tujini, katero pot je na žalost končala korona kriza. Največ prostega časa nameni prostovoljstvu, še posebej gasilstvu, ki mu je predan tako ali drugače od svojega 6. leta, ko je v domačem kraju vstopil med pionirje ter se zapisal tej plemeniti in dobrosrčni organizaciji, katerega pomen danes z veseljem predaja tudi svojima otrokoma.

Prihajate iz Račice pri Zidanem Mostu. Kakšne spomine imate na svojo mladost? Kaj vas je pripeljalo v Domžale?

Moja rojstna vas je lepa vasica ob reki Savi, kjer sem preživel svoje otroštvo ter mladost in kamor se tudi danes z veseljem, ko le dopušča čas, vedno znova rad vračam. Za razliko od današnjega časa, ko vedno več otrok svoj prosti čas preživlja za računalniki, smo se nekoč mladi aktivno družili v naravi in nešteto ur preživeli na igrišču. Deset let sem se aktivno ukvarjal s treniranjem in igranjem rokometa, najbolj ponosen pa sem, da sem Slovenijo leta 2002 zastopal na svetovnem ribiškem prvenstvu mladih v lovu rib s plovcem, ki je potekalo v Italiji. Lahko rečem, da je bila vsa moja mladost povezana s preživljanjem prostega časa v naravi. V Domžale me je pripeljala ljubezen, s takrat partnerko, danes ženo Renato sva si v Študi uredila topel dom in varno zavetje najini družini.

Po prihodu v Domžale ste se vključili v Prostovoljno gasilsko društvo Študa, kjer ste bili in ste še aktivni član ter obenem tudi zaslužen za izgradnjo novega Doma krajanov – gasilskega doma Študa, saj ste bili vodja gradbenega odbora.

Po včlanitvi v PGD Študa sem sprejel funkcijo tajnika, ki sem jo opravljal dva mandata, vse do prejšnjega meseca, ko sem zaradi pomanjkanja časa le-to predal. Seveda pa bom še vedno z veseljem aktivno pomagal pri delu društva in njegovem razvoju. V času mojega tajniškega dela sem na željo članov prevzel tudi vodenje gradbenega odbora, saj je bila želja gasilcev po novem domu zares velika, skupaj z ekipo v odboru smo v osmih letih kljub vsem težavam in covidu lanskega oktobra dom tudi slavnostno odprli.

Investitorka novega doma je bila Občina Domžale. Kako je potekalo sodelovanje pri izgradnji?

Investitorka je bila občina Domžale, objekt pa je v upravljanju PGD Študa. Sodelovanje med obema stranema je bilo ves čas izjemno korektno, občina je upoštevala večino predlogov gasilcev, posamezni občinski oddelki so vložili zares veliko napora v iskanje rešitev in idej, ki jih na poti ni bilo malo. Tukaj bi se zahvalil nekdanjemu županu Toniju Dragarju, ki je imel posluh za želje študljanskih gasilcev po novih in sodobnih prostorih.

Leta 2018 so se na kmetijskem zemljišču v Študi pojavile bale z odpadki. Bili ste tudi vodja civilne iniciative za odstranitev teh bal. Kako danes gledate na to zgodbo, ki se je okoljsko uspešno rešila, tudi z vašo angažiranostjo?

Vedno pravim, da nam mora biti skrb za naravo in prostor, v katerem živimo, na prvem mestu. To bo naša zapuščina zanamcem in prav je, da jim le-to prepustimo v nekih razumnih in zdravih okvirjih, ki jim bo dajala možnost normalnega življenja. Vsekakor odpadki ne spadajo v naravo, še posebej ne v bližino vodotokov. Še danes se dobro spomnim, kako so nas krajane želeli žejne pripeljati čez vodo, a še enkrat več se je pokazala jasna volja in naša povezanost, da tega ne bomo dopustili. Civilna iniciativa, ki sem jo na pobudo krajanov vodil, je imela jasen cilj, ki smo ga enotni in povezani izpeljali točno tako, kot smo si zastavili. Seveda je bila tukaj tudi podpora občine in KS Simona Jenka, a tudi z njima kot posameznik ne bi naredil tega, kar smo. Torej, povezanost krajanov in jasno izražena stališča so tisto, kar me je vseskozi gnalo naprej v zavedanju, da bomo uspeli.

Po tej izkušnji ste se odločili istega leta kandidirati in bili izvoljeni tudi v Svet KS Simona Jenka. Vam je boj z nepravilno odloženimi odpadki dal motivacijo, da se aktivno vključite tudi v lokalno politiko?

Da, vsekakor je bil to eden izmed razlogov, da se vključim v soodločanje o nadaljnjem razvoju danes mojega kraja, ki me je resnično zelo lepo in dobrosrčno sprejel, ko sem se priselil in bo za vedno dom mojih otrok.

Na lanskih lokalnih volitvah ste bili na Listi Renate Kosec – listi povezovanja in sodelovanja izvoljeni za člana Občinskega sveta Občine Domžale. Kaj vas je pritegnilo in motiviralo, da ste se priključili mag. Renati Kosec in njeni ekipi?

Z mag. Renato Kosec naju veže dolgoletno poznanstvo. Projekti, v katere sem bil vpleten, so bili na neki način povečini povezani z občino, kjer je delovala kot podžupanja. Njena stalna pozitivnost, dobra volja, predvsem pa pripravljenost na pomoč v vsakem trenutku, so poleg njenega neizmernega znanja in homogene ekipe različnih neobremenjenih posameznikov, ki so pripravljeni trdo delati v dobrobit vseh občanov in občank naše občine, glavni razlog, da sem se pridružil njej kot tej krasni ekipi, ki jo vodi.

Kmalu po nastopu mandata županje in konstituiranja občinskega sveta ste bili imenovani za podžupana Občine Domžale. Se pravi, da imate veliko zaupanje županje. Katero delovno področje pokrivate kot podžupan?

Po prepričljivi zmagi na volitvah je novoizvoljena županja takoj začela z delom in sestavljanjem ožje ekipe, s katero bo uresničevala zastavljene naloge in obljube volivkam in volivcem. V to ekipo je povabila tudi mene, kar si štejem v veliko čast. Seveda brez velikega zaupanja z njene strani to ne bi bilo možno, zato se zavedam, da je na moja ramena naloženo veliko breme in odgovornost, a sem prepričan, da bova s podžupanom Matejem Primožičem upravičila tako njena kot tudi pričakovanja občank in občanov občine Domžale. Področje mojega delovanja je sistem zaščite in reševanje ter krajevne skupnosti, sočasno pa bom vodil določene investicijske projekte, ki bodo izboljšali življenje v Domžalah.

Omenili ste, da boste poleg prej naštetih delovnih področjih pokrivali tudi določene investicijske projekte. Lahko poveste nekaj več o tem.

Projektov, ki smo se jih zadali realizirati, ni malo. Sam največ časa trenutno namenjam projektom na obeh straneh Savske ceste. Gasilci PGD Domžale – mesto si že dlje želijo novih prostorov in prepričan sem, da lahko ob primernem dialogu, glede na to, da je idejna zasnova že narejena, ta projekt v tem mandatu izvedemo. Na drugi strani, kjer je nekoč bil vrtec, katerega stavba je statično neprimerna za obnovo, bodo svoje avtonomne prostore dobili mladi in starejši v dnevnem centru za starejše. Ob Ljubljanski cesti v Stobu je idejna zasnova narejena za ranljive skupine občanov, ki smo ga poimenovali Center Vrtiljak. Tu je še dolgoletna želja prebivalcev Štude, da se končno zgradi športna ploščad. To so trenutno najpomembnejši projekti, s katerimi se zdaj intenzivno ukvarjam.

Kakšne so vaše prioritete na področju sistema zaščite in reševanja?

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je sistem zaščite in reševanje v občini Domžale na zelo visokem nivoju v slovenskem merilu, saj nam organiziranost, opremljenost in znanje zavida marsikdo. Na ohranjanju tega nivoja bomo delali tudi naprej in se trudili, da bodo zagotovljena finančna sredstva za popolnjevanje in posodabljanje opreme, izobraževanja in prihod novih kadrov ta nivo še dvignila. Celoten sestav sistema ZIR je lahko v ponos prav vsakemu občanu in občanki naše občine ter hkrati zagotovilo, da so varni v primeru morebitnih nesreč.

V zadnjih desetletjih so krajevne skupnosti s spremembami zakona o lokalni samoupravi izgubile veliko pristojnosti in možnosti vpliva na oblikovanje politik na svojem območju in tudi finančnih sredstev. To ste opazili tudi sami, saj ste bili štiri leta svetnik v krajevni skupnosti. Kje vidite priložnosti in možnosti, da bi se tudi v občinski upravi ne samo slišale pobude ali predlogi, temveč tudi realizirale? Kakšna bo pri tem vaša vloga?

Krajevne skupnosti so prvi stik občanov z lokalno skupnostjo. Zavedam pa se, da so premalo slišane in dejansko se velikokrat dobi občutek, da so sami sebi namen. Zato bomo na tem področju morali postoriti zelo veliko. V prvi fazi je treba pregledati njihove pristojnosti in naloge ter jim le-te vrniti, če se ugotovi, da so jim bile odvzete. Njihova mnenja pri razvoju občine morajo biti slišana, saj so svetniki krajevnih skupnosti tisti, ki do potankosti poznajo svoj kraj in vedo, kaj si krajani in krajanke želijo in česa ne. Dvosmerna komunikacija, torej med njimi in občino, pa mora postati nekaj vsakdanjega.

Kako gledate na občino Domžale. Je po vašem mnenju prostor zadovoljnih ljudi?

Občina Domžale je vsekakor prostor zadovoljnih ljudi. Z določenimi novostmi in nadgradnjo obstoječega pa bo ta slogan prišel še bolj do izraza in njegovega dejanskega pomena.

Kje vidite potencial in priložnosti za razvoj domžalske občine?

Vsekakor je treba v razvoj in prihodnost občine aktivno vključiti mlade. Oni so naša prihodnost in prav je, da se jih že danes vključi v soodločanje, kako bo naša občina izgledala v prihodnosti. Seveda ne smemo pozabiti na starejše in ranljive skupine. Pa gospodarstvo, ki v zadnjih letih stagnira, čeprav se vsi dobro zavedamo, kaj je občina Domžale na tem področju nekoč pomenila tudi v nekdanji skupni državi. Prepričan sem, da bi se dalo bolje izkoristiti tudi našo turistično ponudbo, ki je ni malo in tudi geografski položaj je ugoden. Da, zares je veliko priložnosti, zato nas čaka veliko dela, da bomo te potenciale čim bolje izkoristili. Verjamem, da smo na pravi poti.

Avtor: Miha Ulčar