9. Festival penin navdušil z 39-imi razstavljalci in več sto peninami

V ponedeljek, 26. decembra, so si v Portorožu zastavili precej praznično in slovesno. Kempinski Palace, petzvezdični hotel v centru mesta, je gostil že 9. Festival penin, na katerem je razstavljalo kar 39 različnih peničarskih kleti, od tega 31 slovenskih.

»Dober dan! Izvolite kozarec, potem pa kar naprej,« se je glasila dobrodošlica na hotelski recepciji. Mlade dame so gostom izročale kozarce in predajale zapestnice. Naprej po hodniku smo obiskovalci lahko odložili toplejša oblačila, ker naj bi nas odtlej grela vrhunska peneča vina – okusiti je bilo možno kar preko sto različnih!

Peničarje je pod krov sprejela Kristalna dvorana, kamor so prvi obiskovalci začeli zahajati okrog 16. ure, resnejši šunder pa se je pričel že kakšno uro prej, ko so razstavljavci pripravljali vse potrebno za sprejem gostov. Poleg Kristalne dvorane, ki je bila osrednje prizorišče dogajanja, sta peničarje v goste sprejeli tudi sosednji sobi – kot je zatrdila predstavnica Kempinski Palace – nekdanja salona za moške in ženske, ki so se po druženju v Kristalni palači razšli in večer nadaljevali obkroženi z istim spolom. V enem izmed njih so razstavljali španske penine iz kleti Cavas Codornìu in štiri prave francoske šampanjce, in sicer Pommery, Vranken, Pierre Mignon in de Venoge.

Na festivalu smo si pobližje pogledali vinsko klet Sanabor. Za svojega paradnega konja – oziroma prvo izmed festivalskih penin – izpostavi mlada Petra penino Pallidia. »Penina Pallidia, ki jo izdelujemo iz malvazije, vsebuje nekje gram ostanka sladkorja na liter. Na festivalu ponujamo letnik 2016; na penino smo ponosni, ker se z njo približamo okusu pravega šampanjca.« Za konec doda, da je zanjo potrebno odšteti nekje 14 evrov po buteljki.

Mladež, sicer visoko usposobljeno in vinarsko nadarjeno, je bilo opaziti tudi pri vinski kleti Klenart, kjer nas je sprejel Aleksander Klenar, ki se pošali na račun imena. »Samo eno črko smo dodali in nastala je umetnost.« Umetnost vin in penin pa jim gre – po degustaciji sodeč – odlično od rok. Na festivalu so se ponašali z belim penečim vinom Cru 30, ki je na kvasovkah odležalo najmanj 30 mesecev, gre pa za čisti šardone. »Pred 30 leti bi marsikdo rekel, da Istra ni regija za penino, mi pa se s tem nismo strinjali,« je še dodal, ko mi je z nasmeškom na obrazu v drugo natočil svojo mojstrovino.

Pod enega izmed celovitejših asortimanov so se podpisali pri Vinakoper, ki so s svojo linijo penin Capris ponudili zelo širok spekter žlahtne kapljice oziroma raje: žlahtnih mehurčkov. Kot eden redkih razstavljavcev so poskrbeli tudi za ljubitelje sladkega in ponudili svojo penino Muškat. Za enega izmed bolj sladkih okusov festivala je veljala tudi polsuha penina Art Edition, ki po zatrdilih vinarja Puklavec family, vsebuje nekje 12 gramov sladkorja na liter penine.

Pogovarjali smo se še s predstavniki Kleti Krško, ki so na letošnjem festivalu za penino Turn premium bela letnika 2019 prejeli veliko zlato medaljo festivala. Zadevna penina ima nekje 12 odstotkov alkohola, pridelana pa je iz šardoneja. Iz grozdja iste sorte so pri Hiši penin Frangež predstavljali po tradicionalni metodi izdelano penino Traminec. »To je naša največkrat nagrajena penina v brut ali posluhi verziji,« je še ponosno pridala prijazna štajerska peničarka.

Na dogodku je bilo opaziti več znanih obrazov, med drugim tudi Gašparja Gašparja Mišiča, bivšega podžupana in poslanca, in sedanjo piransko podžupanjo Barbaro Imenšek. Oba sta v družbi v. d. direktorja Turističnega združenja Portorož mag. Aleksandra Valentina, enologinje in predsednice Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič in Nike Glavina, ki od 1. aprila letos nosi lento vinske kraljice, prisostvovala tudi pri podelitvi naziva »Naj penina Portoroža 2022«, ki je letos romala na Štajersko. Za najboljšo od najboljših slovenskih penin je bila namreč izbrana Zlata radgonska penina Millésime 2004, ki jo ponuja klet Radgonske gorice. Gre za zrelejšo penino, izdelano po klasični metodi, z vsaj petletnim stikom s kvasovkami.

Za glasbeno injekcijo je na festivalu poskrbela italijanska skupina Operapop, ki je obiskovalcem ponudila moderno prirejene najbolj znane operne arije. Na odru so se vihteli sopranistka Francesca Carli in tenorist Enrico Giovagnoli, ki sta se opere učila od Luciana Pavarottija, in baritonist Giacomo Medici. Da obiskovalci nismo omagali po nebroju pokušenih penin, je poskrbela hotelska kuhinja, ki je ponujala izrazite istrske okuse; kraljevali so fuži, pršut in ostrige.

Dogajanje se je zaključilo nekje ob 20. uri, ko so zadnji obiskovalci – že vidno utrujeni od pokušanja penin – pričeli zapuščati hotelsko poslopje.

Avtor: Rok Učakar Grašič; foto: Rok Učakar Grašič, Matej Ive in Jaka Ivančič