Zeliščar Igor Foršček: “Zeliščarstvo ima v Beli krajini izjemno dolgo in bogato tradicijo”

Igor Foršček je zeliščar in lastnik Zeliščne kmetije pod Hrelenom, ki se nahaja v Starem trgu ob Kolpi v Občini Črnomelj. Aktiven je tudi v lokalni skupnosti in je predsednik Društva Arnika, ki združuje pridelovalce in predelovalce zdravilnih rastlin. Foršček je tudi prejemnik srebrnega priznanja na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu Agra, prejel pa ga je ravno za svoj Zeliščarjev ledeni čaj, ki ga boste lahko degustirali v trgovinici Jarina v Dobu.

Zeliščarstvo ima na slovenskem ozemlju dolgo in bogato zgodovino. Tradicionalna uporaba zelišč se je verjetno začela že v prazgodovini in s prvimi spoznanji o zdravilnih učinkovitostih rastlin v lokalnem okolju. Sprva so jih uporabljali za zdravljenje, s prihodom Rimljanov pa tudi v kulinariki. V 19. stoletju so zdravniki in farmacevti začeli bolj znanstveno pristopati k uporabi zelišč in tako prispevali k razvoju sodobne fitoterapije. Danes zeliščarstvo doživlja preporod, saj se ljudje vse bolj zanimajo za naravno in alternativno medicino ter uporabo naravne kozmetike.

Igor Foršček se ukvarja s pridelavo in predelavo zelišč, pri čemer se trudi kmetovati čim bolj ekološko. Na prvo mesto postavlja pomen zdrave hrane in si prizadeva za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na svoji kmetiji goji številne vrste zelišč in izdeluje različne zeliščne proizvode, kot so zeliščni čaji, sirupi, čajne mešanice, tradicionalne mazila, ročno poslikani medenjaki in druga peciva. Poleg tega ponuja obiskovalcem tudi poučne aktivnosti, ki vključujejo vodene oglede zeliščnega vrta in zeliščarske delavnice.

V Starem trgu ob Kolpi se nahaja Učni vrt, na katerem raste preko 70 različnih vrst. Razdeljen je na gredice različnih velikosti in nudi obiskovalcem tudi senzorično izkušnjo raziskovanja zeliščnega vrta s svojimi čutili. Učni vrt ni namenjen le predavanjem o zeliščih, ampak je zasnovan tako, da se pridobiva ekološki sadilni material ter nove vrste in sorte, vzreja se sadike. Obiskovalcem nudi globlje razumevanje narave in skrbi za varovanje naravnih virov.

Igor Foršček

Doma sem iz Tržiča in sedaj že 7 let živim v Poljanski dolini ob Kolpi, »Polanski dolini ob Kolpi«. Kljub svoji primarni elektro izobrazbi sem zaradi veselja do rožic in občutka izpopolnjenosti z delom v naravi po več letih iskanja svojega poslanstva in nezadovoljstva v prejšnjem poklicu to končno tudi uresničil.

Zeliščarstvo je vse prej kot enostavno. Združuje različne prakse gojenja, nabiranja, sušenja, shranjevanja, priprave in uporabe zelišč. Z Igorjem Forščkom smo se pogovarjali, kako se je sam znašel v vlogi zeliščarja in kaj ga je pripeljalo do tega, da je to postala njegova profesionalna dejavnost.

Od kod navdušenje za zeliščarstvo? Kakšni so bili začetki in kaj je botrovalo k temu, da ste poklicno prešli v novo dejavnost?

Že kot otrok sem z dedkom nabiral in sušil zelišča, tako da to navdušenje izvira že iz mojih najzgodnejših let. Sprva sem se z zeliščarstvom ukvarjal le ljubiteljsko, a že takrat sem si želel, da bi nekoč lahko to postala poklicna usmeritev. Naposled sem to željo uresničil na naši Zeliščni kmetiji pod Hrelenom.

Kako poteka pridobivanje uradnega naziva zeliščar? Gre za formalno ali neformalno izobraževanje in kakšne so koristi?

Za naziv oziroma poklic zeliščar je potrebno opraviti nacionalno poklicno kvalifikacijo oz. NPK Zeliščar. Gre za formalno izobraževanje, ki vključuje temeljito teoretično in praktično usposabljanje. Celoten postopek traja nekaj mesecev. Pridobitev tega naziva je zelo pomembna, saj mi omogoča uradno ukvarjanje s to dejavnostjo in se prijavljam na različne razpise ter legalno tržim in prodajam svoje izdelke.

Običajno se šele po zaključku šolanja začne pravo učenje. Na kašen način se samoizobražujete in pridobivate izkušnje? Je to povezano tudi s članstvom in sedaj s predsedovanjem v Društvu slovenskih pridelovalcev in predelovalcev ARNIKA?

Popolnoma res je, da se šele po formalnem izobraževanju prične pravo učenje na terenu. Znanje nenehno izpopolnjujem z obiskovanjem najrazličnejših strokovnih predavanj, delavnic, ekskurzij in dogodkov doma ter v tujini. Nedvomno k temu pripomore tudi moje članstvo in sedanje predsedovanje Društvu slovenskih pridelovalcev in predelovalcev ARNIKA, kjer si s člani lahko izmenjujem dragocene izkušnje in znanja.

Ali ste nosilci določenih certifikatov, s katerimi se lahko deklarirate kot ekološka kmetija oz. da lahko označujete izdelke kot ekološke pridelane?

Pri eni certifikacijski ustanovi smo vztrajali pet let in imeli certifikat za ekološko pridelavo, a smo  jo letos protestno opustili. V vsem tem času namreč nismo bili deležni nobene resnične kontrole ali analize naših pridelkov in zemlje. Žal se pri teh certifikatih vse prevečkrat vrti zgolj okoli birokracije, ne pa dejanskega zagotavljanja ekološke pridelave. Zato se bomo prihodnje leto odločili za drugega certifikacijskega ponudnika. Imamo pa certifikat kakovosti »BELOKRANJSKO« in pa srebrno medaljo AGRA za naš ZELIŠČARJEV LEDENI ČAJ.

Sami se poslužujete tradicionalnega načina sušenja. V čem se takšno sušenje loči od večjih obratov, ki se ukvarjajo s predelavo zelišč?

Naša tradicionalna sušilnica se od večjih industrijskih sušilnic razlikuje predvsem po materialu. Je lesena in ni obdelana z nobeno barvo, laki ali kemičnimi pripravki za zaščito lesa. To nam omogoča, da ohranimo naravnost in svežino zelišč, saj ne pride do nikakršnega onesnaženja. Večji obrati seveda uporabljajo velike industrijske sušilnice iz drugih materialov.

Ali so Belokranjci vešči uporabe različnih zelišč oz. katera zelišča so že dlje prisotna v belokranjski tradiciji in v kakšne namene se jih pretežno uporablja?

V Beli krajini ima zeliščarstvo izjemno dolgo in bogato tradicijo, ki je mnogim Belokranjcem že dobro poznana. Vsako leto tako prirejamo tradicionalne Dneve zeliščarstva, kjer ljubitelji in pridelovalci predstavljamo svoje znanje in izdelke iz različnih zelišč, ki so bila tu prisotna že od nekdaj. Pretežno so se uporabljala v kulinarične in zdravilne namene.

Katere aromatične in zdravilne rastline je možno najti na Zeliščni kmetiji pod Hrelenom?

Na našem učnem vrtu gojimo preko 60 različnih vrst aromatičnih in zdravilnih rastlin. Na njivah pa gojimo v večjih količinah, potrebnih za našo proizvodnjo. Tam rastejo naslednja zelišča: melisa, poprova meta, ognjič, ameriški slamnik, plahtica, sivka, smilj, pegasti badelj, komarček in še nekaj drugih.

Kje vidite tesno povezovanje in dopolnjevanje z lokalnim okoljem?

Tesno se povezujemo in dopolnjujemo z lokalnimi institucijami, kot sta ZIK (zavod za izobraževanje in kulturo), ter RIC (razvojno informacijski center). Prav tako dobro sodelujemo z drugimi zeliščarji iz naše okolice. Vidimo velik potencial za razvoj izobraževalnega turizma na tem področju, ki bi obiskovalcem predstavil našo obrt in bogato zeliščarsko dediščino tega konca.

Običajno zahteva delo na kmetiji angažiranost cele družine. Je tako tudi pri vas?

Vsa naša družina je aktivno vključena v zeliščarsko obrt. Moja partnerka Eva je specializirana za pripravo odličnih pekovskih zeliščnih izdelkov. Hči Hana, ki študira mediteransko kmetijstvo, skrbi za pripravo sadik. Starejši sin upravlja s kmetijsko mehanizacijo, kot so freze in kosilnice. Najmlajši, Matyáš, pa je zadolžen za naše živalce – oslico TaMalo in ponija Teslo, ki sta prav tako del naše kmetije. Vsi pa »veselo« okopavamo, ko je to potrebno (ha,ha).

Kupci so danes vse bolj podučeni o zdravi prehrani in pomembnosti sezonske in lokalne pridelane hrane. Po katerih izdelkih najpogosteje segajo vaši kupci in zakaj?

Povpraševanje po naših izdelkih je precej odvisno od letnega časa. Poleti so najbolj priljubljeni naši osvežilni ledeni čaji in zeliščni sirupi, ki odlično odžejajo. Pozimi pa naši kupci najbolj cenijo različne čajne zeliščne mešanice in zeliščno pecivo. Splošno lahko rečem, da kupci iščejo kakovostne in naravne izdelke, ki jih pri nas zagotovo dobijo.

Degustacija v Jarini bo vključevala vaš Zeliščarjev ledeni čaj? Iz katerih sestavin je sestavljen, v čem se razlikuje tehnološki postopek od priprave ostalih napitkov in sirupov?

Da, za degustacijo bomo zagotovo pripravili naš Zeliščarjev ledeni čaj skupaj z zeliščnim pecivom starinski panj. Sestava ledenega čaja je sicer naša skrivna receptura iz kombinacije poprove mete, rmana in bezga. Lahko pa vam povem, da je tehnološki postopek njegove priprave bistveno bolj dolgotrajen kot pri drugih pijačah, saj traja približno 16 ur. Zato se močno razlikuje od klasične priprave sirupov ali sokov.

Kaj je funkcionalna prehrana in kako lahko pripomoremo z uživanjem ustreznih živil, nenazadnje tudi ledenega čaja?

Funkcionalna prehrana je pristop, ki z izbiro določenih živil in optimalnim vnosom posameznih hranil poskuša ugodno vplivati na delovanje telesa ter izboljšati zdravje in preventivno preprečevati bolezni. Cilj je s prehrano doseči ugodne fiziološke učinke za boljše splošno zdravstveno stanje oziroma počutje.

Ledeni čaj ima tudi certifikat Belokranjsko. Kaj to pomeni, čemu vsemu je potrebno zadostiti, da se lahko uporablja ta certifikat?

Certifikat Belokranjsko pomeni, da izdelek izpolnjuje stroge pogoje glede kakovosti, porekla in načina pridelave. Za pridobitev tega certifikata je potrebno dokazati, da so sestavine lokalnega izvora.

Poleg Zeliščarjevega ledenega čaja se bo dalo v Jarini poskusiti tudi starinski panj. Za kakšen izdelek gre?

Naš pekovski izdelek starinski panj vsebuje kvalitetne domače pridelke Bele krajine. Oblika starinskega panja je pomemben element kulturne dediščine. Starinski panj povezuje inovativnost okusa z lepoto tradicije.

Vaša kmetija je odprta tudi za vodene oglede učnega vrta in nasadov zelišč. Bo tako tudi junija?

V mesecu juniju je po predhodni najavi možen voden ogled učnega vrta in nasadov zelišč. Ob lepem vremenu pa bo primeren čas tudi za našo celodnevno raziskovalno rekreativno pustolovščino ZELIŠČARJEV TRIATLON, ki se odvija v objemu prečudovite narave Poljanske doline ob Kolpi.

Vabljeni na degustacijo Zeliščnega ledenega čaja z Zeliščne kmetije pod Hrelenom, v katerem se skriva kombinacija zelišč iz Poljanske doline ob Kolpi, v torek, 4. junija 2024, med 10. in 12. uro v Trgovinico Jarina, ki se nahaja v Ulici 7. avgusta 9 v Dobu pri Domžalah.

Avtor: Saša Obersnu; Foto: osebni arhiv Igorja Forščka

Vsebino omogoča: Jarina, zadruga za razvoj podeželja