V Jarini v Dobu pri Domžalah obeležili praznik jabolk

Včeraj smo se po vsem svetu spomnili na pomembnost jabolk. Praznovanje svetovnega dne jabolk je leta 1990 predlagala britanska organizacija Common Ground. Tako 21. oktobra vsako leto obeležujemo svetovni dan jabolk, katerega namen je spomniti na bogato paleto sort jabolk ter poudariti številne prednosti in koristi, ki jih jabolka prinašajo za naše zdravje. Jabolka imajo izreden pomen v naši kulturi in prehrani, saj so za marsikoga nepogrešljiv del vsakdanjega jedilnika.

S posebnim dogodkom ob svetovnem dnevu jabolk so v petek, 21. oktobra 2022, v Zadrugi Jarina v Dobu pri Domžalah proslavili pomen jabolk v slovenskem sadjarstvu, prehrani in kulturi. Zadruga Jarina, ki je organizirala dogodek, povezuje 80 kmetij z vseh koncev Slovenije. V Jarini imajo dvakrat tedensko, ob torkih in petkih, Dan hrane letnih časov, ki je postalo priljubljeno stičišče ljubiteljev lokalno pridelane in predelane sezonske hrane.

Na posebnem prazničnem dogodku ob prazniku jabolk, so v Zadrugi Jarina obiskovalce skušali navdušiti nad slovenskimi jabolki, ki jih imamo za samoumevne. Predstavili so tudi unikatnost slovenskih sort jabolk in prepoznavanje različnih sort ter poudarili pomen lokalne prehrane v kriznih časih. Jabolka imajo izreden pomen v naši kulturi in prehrani, saj so za marsikoga nepogrešljiv del vsakdanjega jedilnika.

Prireditev so ves dopoldan obiskovali učenci Osnovne šole Dob in otroci iz vrtca, ki so se pobližje seznanili z različnimi sortami jabolk, za njih pa so pripravili tudi zabaven kviz o jabolkih. Za njih in vse ostale obiskovalce so pripravili tudi prikaz izdelovanja peharjev in košar, za kar sta poskrbeli Marija Šmidovnik in Branka Bizjan iz Društva rokodelcev – rokodelskega centra Moravče. Med 10. in 11. uro pa so ljudske pesmi prepevale članice pevskega zbora Šole zdravja iz Domžal pod vodstvom zborovodkinje Marike Haler.

Dr. Katerina Vidner Ferkov je obiskovalcem predstavila zgodovino jabolk, dr. prof. Franc Habe pa je v imenu trgovinice Jarina in ekološke kmetije Miš predstavil pomen jabolk v našem vsakdanjem življenju, o sortah jabolk in od kod so jabolka prišla v naše kraje. Jabolko spada med pečkato sadje, to pomeni, da ima jabolko v sredini pečke. Pečkam rečemo tudi koščice. Jabolka so lahko rdeče, zelene ali rumene barve, starejše sorte pa so tudi skoraj bele in rjave. Jabolka so sladkega ali kislega okusa. Sveža jabolka lahko jemo skozi vse leto. Različne vrste jabolk zorijo v različnih mesecih. Jabolka zorijo od julija do oktobra. Iz jabolk lahko naredimo slaščice na primer: jabolčni štrudelj, jabolčno pito, jabolka lahko tudi sušimo. Narezana jabolka na poseben način posušimo. Tako dobimo suhe krhlje. Iz jabolk lahko naredimo jabolčni kis in jabolčnik. Kis uporabimo na solati. Naredimo lahko tudi jabolčno marmelado ali jabolčni sok. Starejši ljudje še dandanes delajo tudi jabolčno čežano.

Jablana je drevo, ki je lahko visoko do 12 metrov. Krošnja ima veliko vej. Drevo cveti od aprila do maja. Večina sadjarjev pa sedaj spusti rast jablan samo do tri ali štiri metre zaradi lažjega obiranja pa tudi zaradi mrežne zaščite proti toči. Ljudje v Sloveniji pojemo do 45 kg jabolk na leto. Jabolka so zelo zdrava, saj pomagajo pri različnih zdravstvenih težavah. Pomagajo pri zdravljenju krvnih bolezni, revmatizmu, živčnem, glavobolu in še pri drugih stvareh.

Po besedah dr. Katerina Vidner Ferkov, je jabolko eden najstarejših kultiviranih sadežev, po vsem svetu jih gojijo kar okrog 7500 različnih vrst. Spada med kulturne rastline, ki jih je vzgojil človek s pomočjo križanja: »Slovenija ima idealne pogoje za pridelavo kakovostnih jabolk, saj ima optimalno klimo in primerno zemljo. Glede na široko paleto različnih sort, ki jih pridelujejo sadjarji v Sloveniji, lahko najdete primerno jabolko za vsak okus, od bolj kiselkastih do sladkih. Uživate jih lahko tako presne kot tudi kuhane ali predelane v različne okusne recepte.« V nadaljevanju je povedal tudi nekaj zanimivih stvari v povezavi z jabolki in sicer, da je bilo jabolko krivo za izgon Adama in Eve iz raja, jabolko je bilo krivo za vojno v Troji, največji proizvajalcev računalnikov ima tudi v svojem logotipu jabolko …

»Jabolko je na prestolu slovenskih domačih sadežev, ki popestri zdrave in slastne obroke. Prisrčno vas vabimo, da se ustavite v naši trgovinici Jarina v Dobu pri Domžalah, ki je edinstvena oaza lokalno pridelane hrane v domžalskem okolju. Prepričajte se o pestrosti in okusnosti naše kakovostne ponudbe s slovenskih kmetij. Z veseljem vam bomo prisluhnili in vam pojasnili, kar vas zanima. Sedaj je tudi čas, da si priskrbite jabolka za ozimnico in si s svežino in hranljivostjo bogastva lokalno pridelanega sadja ter zelenjave pričarajte občutek domačnosti v času hladnih zimskih dni,« je za naš portal povedala vodja Zadruge Jarina Aleksandra Koprivnikar. V ponudbi bodo imeli ekološka jabolka sort Topaz, Summerfree, Gala, Florina, Zlati delišes ter jabolka izbrane kakovosti: Pinova, Jonagold, Idared, Jonaprinc. Glede na široko paleto različnih sort, ki jih pridelujejo sadjarji v Sloveniji, lahko najdete primerno jabolko za vsak okus.

Jarina razvija lokalni trg

Vključitev v podukrep 16.4 Podpore za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov v letu 2019.

Zadruga Jarina z.o.o. v projektu nastopa kot vodilni partner in posrednik pri odkupu in prodaji kmetijskih proizvodov.

Eden izmed ciljev projekta ”JARINA RAZVIJA LOKALNI TRG” je zagotavljanje lokalne oskrbe s hrano preko stabilne pridelave varne, kakovostne hrane, ki bo potrošniku dostopna preko kratke dobavne verig.

Rezultati projekta

V okviru projekta so vzpostavili novo delovno mesto na zadrugi Jarina. V projekt razvoja podeželja je bilo aktivno vključenih deset (10) slovenskih kmetij. Uspeli so s prodajo lokalnih živil petinpetdesetim (55) javnih zavodom.  Izvedli so promocijo koncepta lokalnega trga na osmih (8 ) dogodkih.

Pri odkupu lokalnih živil od desetih (10) kmetij, so v okviru projekta dosegli prodajo v višini 84.870 evrov.

Od slovenskih kmetij sodelujočih v projektu so odkupili naslednje skupine živil:

5153 kg kisle repe in kislega zelja

18210 kosov jajc pašne reje

372 kg jagod

8 ton ekoloških jabolk

375 kg ekoloških orehov

561 kg fižola češnjevca

1555 kg suhega sadja

17 ton lokalne zelenjave

236 kg ameriških borovnic

5570 l mleka in mlečnih izdelkov

Več informacij o projektu je dostopnih na spletni strani www.jarina.si.

Avtor: Miro Pivar: Foto, video: Miro Pivar