Tatjana Buzeti, ekološka zeliščna kmetija Vidov Brejg: “Prednost pri pridelavi zelišč je ravno v tem, da lahko uporabimo zemljo različnih kakovosti”

Tatjana Buzeti je nosilka kmetije in dopolnilne dejavnosti na kmetiji VIDOV BREJG na Goričkem, kjer razvija ekološko ponudbo zelišč v duhu ohranjanja naravne in kulturne dediščine. K temu je botroval tudi status kmetije, ki je pod spomeniškim varstvom. Je na odlični poti, da postane kmetija ekonomsko vzdržna na dolgi rok, kljub pričujočim podnebnim spremembam, s katerimi se srečujemo zadnje desetletje.

Slovenija je resda majhna država, vendar le redkokatera druga premore toliko raznovrstnih pokrajin, ki bi združevale alpske, panonske, sredozemske in dinarsko-kraške geografske raznolikosti. Slovenska pokrajinska raznolikost vpliva na razporeditev kmetijski površin, še posebno, če vzamemo v obzir, da gozdovi zavzemajo približno polovico slovenskega ozemlja. Slovenija ni ravno znana po velikih kmetijskih površinah, ima pa vendarle bogato kmetijsko tradicijo in predeluje različne kulture (žito, sadje, zelenjavo, trte).

Verjetno je sama majhnost vplivala na razmah vrtičkanja, ki ima v Sloveniji bogato zgodovino in je pomemben del naše kulturne dediščine. To dokazujejo že vsaj 60.000 let stari artefakti, ki dokazujejo bivanje na slovenskem ozemlju. Dela na vrtovih so bila kasneje deležna številnih družabnih dogodkov in vključevala različne obrede. Danes postaja vrtičkanje nepogrešljiv del urbanega življenja in nam omogoča pridelavo lastne hrane na manjših površinah. Vse pogostejši so tudi “balkonski kmetovalci”.

Trgovinske police in tržnice so danes polne BIO oziroma EKO izdelkov. Pa so bili ti izdelki res vzgojeni brez škodljivih škropiv in gnojiv? Evropska komisija za promocijo ekološkega kmetovanja opredeljuje ekološko pridelavo kot obliko in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle in minimizira človekov vpliv na okolje in nenazadnje na zdravje ljudi. Da je izdelek lahko deklariran kot ekološki, mora biti pridelan po naravnih metodah in brez uporabe umetnih gnojil, pesticidov in gensko spremenjenih organizmov (GSO). Takšni pridelki so visokokakovostni in imajo bogato prehransko vrednost, vključno z vitamini, minerali in antioksidanti.

Da lahko pridelovalci označujejo kmetijske pridelke in živila z BIO oziroma EKO oznako, morajo zadostiti strogim standardom, ki jih določa Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Da bi izvedeli nekaj več o teh postopkih, smo se pogovarjali s Tatjano Buzeti, ki se ukvarja s pridelavo ekoloških zelišč.

Tatjana Buzeti

Tatjana Buzeti je po izobrazbi diplomantka Biotehniške fakultete v Ljubljani s specializacijo s področja mednarodnega menedžmenta po programu MBA v Budimpešti in Clevelandu. Od 29. 11. 2023 je direktorica Ris, raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan. Od leta 2018 je nosilka kmetije in dopolnilne dejavnosti na kmetiji VIDOV BREJG na Goričkem, kjer s sodelavci in širšo družino razvija ekološko ponudbo zelišč, drobnice in izobraževalno doživljajskih vsebin.

Zeliščarstvo je pomemben del naše kulturne dediščine in ima bogato tradicijo, ki sega več stoletij nazaj. Še danes lahko najdemo bogate zeliščne vrtove v samostanih, kjer so zanje skrbeli menihi in nune in zapisovali znanje o zeliščih. Kaj je vas navdušilo in spodbudilo, da ste se poglobili in lotili  pridelave ekoloških zelišč?

Moja kmetija leži v osrčju Krajinskega parka Goričko, 10 km severno od Moravskih toplic. Kmetijsko gospodarstvo obdajajo predvsem travniki, ki so v Naturi 2000 in jih kosimo le enkrat na leto, kar nam omogoča nabiranje zelišč v naravi. Zaraščene površine mi pomagajo čistiti koze in ovce, tistih nekaj njivskih površin, ki jih je ostalo v okolici kmetije, pa so že v osnovi nižje kakovosti. To so osojna pobočja z nagibom, ki zagotavljajo sprotno odcejanje vode, in so podvrženi daljšim poletnim obdobjem suše. Osnovno vprašanje, s katerim smo se soočili je bilo, kakšno kmetijsko proizvodnjo vzpostaviti v takšnem okolju, da bi ohranili naravno in kulturno dediščino, saj je celotna kmetija pod spomeniškim varstvom in da bo na daljši rok tudi ekonomsko vzdržna ter se bo uspešno soočala s podnebnimi spremembami. Zelišča kot glavni proizvodni produkt so bila prvi odgovor v kombinaciji z izobraževalnim in doživljajskim turizmom, glede na to, da je v bližini večji zdraviliško turistični center in vse več ljudi išče oddih v naravi. Zelišča so namreč dosti nezahtevna kultura, ki dobro prenašajo vročino in pomanjkanje vode, rastejo pa tudi na manj kvalitetni zemlji. Že od začetka pa se je pokazala pomembna tudi reja drobnice, tako za vzdrževanje travnih površin kot za čiščenje zaraščenih površin. Veliko prednost, ki jo imamo, je tudi ta, da smo obdani z vseh strani z gozdom, ki je naravna zaščita tako pred visokimi temperaturami kot pred intenzivnimi kmetijskimi praksami. Tako smo hitro vzpostavili ekološko pridelavo zelišč in najprej zasadili 30 arski vrt z več kot 30 različnimi zelišči ter začeli z razvojem različnih produktov, saj sem po izobrazbi živilska tehnologinja in me ta del še posebej privlači. Danes imamo še 60 arsko njivo, prav tako zasajeno z zelišči.

Na voljo je kar nekaj literature na temo zdravilnih rastlin in zelišč, pa vendar je potrebno kar nekaj znanja o tem, kateri del rastline vsebuje pozitivne lastnosti. Kako ste si sama pridobila to znanje:

Res je. Danes je znanje lahko dostopno tako preko številnih knjig kot tudi spleta in strokovnih člankov. Organizirajo pa se tudi številna usposabljanja, delavnice in tečaji, kjer si lahko pridobimo več praktičnega znanja. Sama od vsega začetka sodelujem z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki ima največjo semensko banko ekoloških zelišč in nudi tehnološko podporo pri pridelavi. Prav tako sem se usposabljala po programu za NPK na Eko zeliščni kmetiji Kalan, znanja o destilaciji pa sem pridobila v Bonistra d.o.o. na Primorskem. Že več let sodelujem tudi s Šolo aromaterapije Magnolija. Še veliko drugih je, s katerimi sodelujem v različnih projektih in se skupaj učimo in razvijamo nove pristope. Pridelovalci in predelovalci zelišč in zdravilnih rastlin se povezujemo v različnih društvih, kjer si izmenjujemo znanje in izkušnje ter razmišljamo o razvoju te panoge v Sloveniji. Izpostavila bi Društvo Arnika, ki igra pomembno vlogo na nacionalni ravni.

Katera zelišča domujejo na vašem vrtu in njivi in v kakšne namene jih uporabljate?

Pridelujem številna zelišča, ki jih sušimo in pakiramo kot čaje in čajne mešanice. Če naštejem le nekaj glavnih: ameriški slamnik, artičoka, bazilika, bezeg, citronka, citronski in vrtni timijan, drobnjak, kamilica, komarček, melisa, različne mete, monarda, pehtran, prava oziroma jedilna sivka, sladki pelin, šetraj, rožmarin, damaščanske vrtnice. Tudi letos smo dobili zlato medaljo na ocenjevanju dobrot s slovenskih kmetij v Ptuju, in sicer za čajni mešanici, EKO zeliščni VIDOV ČAJ in EKO zeliščni čaj ZDRAVKO. Kot začimbe pakiramo baziliko, drobnjak, komarček, kretski origano, pehtran, šetraj, timijan in rožmarin. Izdelujemo pa tudi zeliščne sirupe iz ameriškega slamnika, citronke, sivke in vrtnic. Ponujamo EKO Vidovo in EKO Mediteransko zeliščno sol pa tudi liofilizirane cvetne liste monarde, ognjiča in vrtnic. Pri nas dobite tudi eterična olja in hidrolate iz naših zelišč, ki jih lahko uporabljate v kozmetiki kot tudi v kulinariki. Še posebej brezalkoholni koktajli s hidrolatom iz melise ali hidrolatom iz poprove mete v kombinaciji z zeliščnimi sirupi so zelo priljubljene poletne osvežilne pijače.

Nam lahko na kratko opišete, kako poteka postopek pridobivanja certifikata za ekološko pridelavo zelišč? Ali lahko uporabljate gnojila in škropiva, ki še sodijo v ekološko klasifikacijo?

V Sloveniji imamo 4 certifikacijske organizacije za certificiranje kmetijskih pridelkov in živil oziroma za ekološko pridelavo, predelavo in ali prodajo. To so IKC UM, KON-CERT, Bureau Veritas in TUV SUD Sava. Do 31. 12. se mora zainteresirani za vstop v postopek ekološke kontrole prijaviti eni od teh organizacij za prihodnje leto. Sledi kontrola na terenu in spremljanje. Po treh letih lahko kmetija pridobi certifikat EKO. V ekološki pridelavi lahko uporabljamo naravna gnojila in hranila, ki so na seznamu dovoljenih pripravkov. Danes se dobijo različna ekološka sredstva različnih proizvajalcev, tudi pri nas v Sloveniji. Marsikaj si lahko pripravimo tudi sami. Na trgu najdemo zelo učinkovite biodinamične pripravke, ki jih priporočam. Če vas zanima taka pridelava, svetujem, da se pozanimate glede izobraževanj in usposabljanj v vaši okolici, ogromno je tudi spletnih izobraževanj, ki jih organizirajo kmetijsko gozdarski zavodi, razna združenja in društva. Saj je znanje ključno za uspeh.

Prihajate z Goričkega. Še nedavno so ljudje v vaših koncih uporabljali le nekaj osnovnih začimb, v zadnjih letih pa se je uporaba teh razmahnila, kar je verjetno tudi posledica kuharskih oddaj in kulinaričnih dogodkov. Ali je izbira prave zemlje pomembna za vzgojo zelišč?

Prednost pri pridelavi zelišč je ravno v tem, da lahko uporabimo zemljo različnih kakovosti, tudi manj kakovostno. Izziv predstavlja predvsem kisla zemlja oziroma zemlja z nizkim pH. Predvsem zelišča, ki uspevajo tradicionalno v mediteranski klimi, so občutljiva na kislost. Vendar si lahko pomagamo z apnenjem, da tla nevtraliziramo. Pomembno je tudi, da je zemlja odcedna, da se voda ne zadržuje po intenzivnih padavinah. Zato je Goričko z ilovnato zemljo, ki je polna humusa in z nakloni zelo primerno. Na drugi strani pa je primerna tudi peščena zemlja, ki se hitro ogreje in skozi katero hitro odteka voda. Vendar moramo tej zemlji zagotavljati več hranil, kajti tudi ta hitro odtekajo. Mislim, da je bolj pomembna izbira primerne tehnike obdelave zemlje, kot da iščemo idealno zemljo. S primerno obdelavo tudi v ekološkem kmetijstvu lahko zemljo obogatimo in zagotovimo pravilna hranila za rastline.

Danes so peteršilj, bazilika, origano, rožmarin, meta skoraj nepogrešljiv del domačih vrtov in balkonov. Nekatera poskušamo tudi shraniti za kasnejšo uporabo, kar pomeni, da jih je potrebno pravilno posušiti. Na kaj moramo biti pozorni, ko se lotimo sušenja in shranjevanja?

Za kakršno koli shranjevanje moramo imeti najprej kakovostno surovino, pa naj bodo to zelišča ali začimbnice ali zelenjava ali sadje. Zato je pomembno, da pravi čas porežemo ali poberemo zelišče. To lahko ocenimo po izgledu in vonju, večino zelišč pobiramo pred cvetenjem, če režemo stebla ali pobiramo liste, cvetove pa, ko so v razcvetu ali na začetku cvetenja, ne, ko so proti koncu cvetenja. Vedno režemo in pobiramo po vsaj dveh sončnih dneh, da so zelišča suha in polna arome, najbolje v dopoldanskem času. Sušimo lahko naravno na pladnjih, v suhem temnem prostoru ali v sušilnici. Paziti moramo, da temperatura ne preseže 37°C, ker pri tej temperaturi začnejo izhlapevati eterična olja in arome. Za naravno sušenje je pomembna dobra pretočnost zraka. Posušena zelišča lahko shranjujemo v papirnatih vrečah v suhem prostoru ali v stekleni embalaži v temnem prostoru.

V torek boste gostovali tudi v naših koncih, in sicer v trgovinici Zadruge Jarina, kjer bodo na voljo tudi vaši ekološki izdelki. Kako bo potekala predstavitev oziroma kaj bo vključevala predstavitev?

Vesela sem, da me je dolgoletna znanka, s katero si prizadevava, da bi v Sloveniji vzpostavili lokalno oskrbo in kratke verige od pridelovalca do potrošnika oziroma od njive do krožnika, povabila v trgovinico Zadruge Jarina, kjer bo možno v bodoče kupiti tudi izdelke VIDOVEGA BREJGA. Za začetek bom obiskovalcem ponudila za pokušino naš čaj, sladkan s sirupom ameriškega slamnika, zeliščni pesto in žele vrtnice, predstavila pa bom tudi ostale produkte in njihovo uporabo v kulinariki. Prijazno vabljeni, da se spoznamo.

Dobrodošli na predstavitev ekološkega pridelovanja ekološke zeliščne kmetije VIDOV BREJG, ki ohranja kulturno in naravno dediščino z razvojem eko produktov v torek, 12. marca 2024, med 10. in 12. uro v Trgovinico Jarina, v Ulico 7. avgusta 9, v Dob pri Domžalah.

Torkovo dogajanje v Zadrugi Jarina bodo popestrili še z demonstracijo pletenja košar rokodelcev Moravške doline. Tudi to je del bogate slovenske tradicije in obenem pomembna gospodarska panoga za vsakdanje življenje, saj so bile košare nepogrešljive za shranjevanje in prenašanje različnih stvari.

Avtor: Saša Obersnu; Foto: VIDOV BREJG