Mateja Dervarič: “Sezona obiranja ameriških borovnic je v polnem teku”

Na kmetiji Dervarič imajo v teh dneh polne roke dela. Sezona obiranja ameriških borovnic je v polnem teku, zaradi česar so tri generacije zavihale rokave, združile moči in se po svojih najboljših močeh, v zgodnjih jutranjih urah lotile obiranja malo manj kot 1400 sadik ekološko ameriških borovnic, ki jih bodo še čisto sveže ponudili potrošnikom.

O posebnostih ameriških borovnic, njihovi pridelavi in pa predelavi, ter marmeladi, smo se pogovarjali z Matejem in Matejo, ki skupaj z otrokoma in pa babico ter dedkom živijo na kmetiji Dervarič.

Na kmetiji na ekološki način pridelujejo ameriške borovnice, jabolka, slive, grozdje z brajd, hruške in pa višnje, ter izdelujejo ekološke sokove, nektarje in pa ekološke marmelade.

Torek, 6. 7. 2021
dan za nakup

HRANE LETNIH ČASOV

Na voljo bodo ameriške borovnice, marelice, jagode, stročji fižol, rumena in zelena paprika, kumare, bučke, korenček, mladi krompir, por, paprika babura, jajca pašne reje in ostala sezonska ponudba lokalnih pridelovalcev.

od 10.00 do 18.00
JARINA
Ulica 7. avgusta 9, Dob

Marmelade so proizvodi naše mladosti. Spominjam se štedilnika, velikega lonca, kuhalnice in pa kozarcev. Slivova, figova, včasih tudi kakijeva. Uporabljali smo ostanke, obrezke, sadje, ki je bilo slabše kakovosti, saj smo želeli uporabiti čim več, kar je bilo mogoče uporabiti. Verjetno se je v teh letih marsikaj spremenilo. Dodali so se novi okusi in pa načini predelave. Prav tako velja, da naj bi se za marmelade uporabljalo kakovostno sadje in ne »ostanke«.

Res je. Vse, kar je namenjeno predelavi, mora biti kakovostno. Sadje mora biti takšno, da bi ga lahko tudi pojedel. Na naši kmetiji delamo borovničevo marmelado, pri čemer dejansko uporabljamo kvalitetne borovnice, le da so malce drobnejše. V kolikor stranki ponudimo debelejše in drobnejše borovnice skupaj, niso tako zelo zaželene, saj gre za razliko v estetiki, zato smo se odločili, da drobne uporabimo za sokove ali pa marmelado. Če smo še bolj natančni, jih uporabimo za namaze, saj je v njih premalo sladkorja, da bi se lahko po terminologiji uvrščale med marmelade.

Džem, marmelada, sedaj tudi namazi. Ponudba je resnično raznovrstna. Kakšne pa so razlike med njimi?

V džemu boste našli sadeže v kosu, medtem ko je sadje v marmeladi spasirano. Razlikujejo se tudi v količini in vrsti dodanih sestavin ter skupnem sladkorju. Terminologija je zadnjih nekaj let postala kar problematična.

Morda sovpada ravno z in zaradi razširjene in povečane ponudbe. Človek se kar izgubi.

Ja, res je. Veliko je tudi različnih dodanih sestavin, kot so čokolada, čili, etc. Pogosto se tudi vprašamo ali je še ali ni več marmelada.

Borovnice so v primerjavi s kakšnim drugim sadjem, ki se ga uporablja za marmelade, kar majhne. Kar pomeni, da jih količinsko potrebujete več?

Vse je odvisno od sadnega deleža. Naše marmelade ga imajo od 75-85 %, seveda je odvisno tudi od letine in od sladkorja. Vrednosti pomenijo, da imajo naše marmelade zelo malo dodanega sladkorja. Vedno pazimo, da je sladkorja maksimalno do 25%, sočasno pa smo tudi pazljivi na sladkost samega sadeža. Včasih so borovnice bolj, včasih pa manj sladke. Za primerjavo, hruškova marmelada ne potrebuje toliko sladkorja, saj je že sadež sladek, zato ga je kmalu preveč, s čimer se pokvari prvotni okus.

Koliko ameriških borovnic zraste na vaši kmetiji?

Dobro tono. Nekaj nam jih še ostane za predelavo.

Sliši se zelo veliko.

Ja in ne. Sedaj sva ugotovila, da ni ravno veliko. Letos so borovnice na barju pomrznile, zato dobiva veliko klicev iz Osrednje Slovenije. Povpraševanje je kar v tonah, mi pa smo še pri kilogramih.

Kakšne pa so prednosti ameriških borovnic? Pogosto se mi je namreč kar zareklo, saj me je asociacija vodila na ameriške brusnice, kajti borovnice z oznako ameriške v moji predstavi ni tako samoumevna.

Nekoč smo poskusili tudi z brusnicami, vendar se nam ni izšlo, kajti prepogosto so nas obiskali ptiči in jih pozobali. Sprva smo imeli 20 sadik brusnic, povsem »hobi varianto«, kot nekakšen poskusni mini nasad, vendar ni obstal.

Ali ste tudi z borovnicami pričeli na podoben način? Povsem poskusno. Z nekaj sadikami, kot hobi, ki je kasneje prerasel v nekaj več?

Ja. Začeli smo z 12-timi sadikami. Odkar sva posadila prve borovnice, je minilo že skoraj 20 let. Danes imava malo manj kot 1400 sadik.

Zakaj ravno ameriške borovnice? Kaj vaju je tako pritegnilo, da sta se odločila poskusiti ravno z njimi? Kaj je bilo tisto odločilno za tovrsten poskus?

Matej je takrat imel službo v Ljubljani in včasih sva se skupaj peljala do sorodnikov. Pogosto sva se pogovarjala, kaj bi naredila, če bi imela kmetijo. Imela sva resnično izjemno veliko idej, kaj vse bi počela in s čim vse bi se na kmetiji ukvarjala. Ravno takrat je Matejin oče sprejel odločitev, da ji prepusti kmetijo. Nihče od naju tega ni pričakoval, zaradi česar sva bila sprva kar malce v šoku. Začela sva premišljevati in to precej konkretno, česa ni v Prekmurju? Kaj v Prekmurju manjka. Ugotovila sva, da ni borovnic. In tako se je začelo. Temeljito sva se lotila preučevanja in zbiranja informacij, kaj vse potrebujeva in kako se lahko stvari lotiva. Od zemlje, pa vse tja do samih sadik. Veliko sva se učila. Štartala sva z manjšo površino in se prijavila na razpis. Vse je bilo načrtno. Marsikdo nama je rekel, da sva pogumna, ker sva začela s kar veliko površino, čeprav je imava v primerjavi z drugimi mnogo manj.

Vsekakor je bilo potrebnega veliko poguma, da sta se odločila za tovrsten korak. Saj bi nenazadnje lahko izbrala tudi kaj takega, kar je mnogo lažje pridelati nekaj, kar tudi hitreje obrodi. Kaj vama pomaga vztrajati na prvotni zamisli?

Oba sva glede odločitev zelo vztrajna. Dve leti časa sva vložila v iskanje in zbiranje informacij, da sva resnično naštudirala, kako postaviti nasad in kako vzdrževati borovnice. Namreč, borovnice na začetku, v prvem letu, nimajo polne rodnosti. Postopoma, ko raste grm, raste tudi njihova količina. Prvi dve leti sta bili fantastični, tretje leto pa je bil šok. Prav tako se nama je zataknilo pri dopustih, saj delodajalci težko odobrijo mesec dni dopusta, ki ga v času sezone obiranja borovnic dejansko potrebuješ, zato sva sprejela odločitev, da Mateja preneha s službo in se posveti delu na kmetiji.

Prvi dve leti sta bili skromni in verjeti, ter zaupati, da bo tretje leto drugačno, da so izpolnjene predpostavke, ki bodo izpolnile pričakovanja ni lahko. Kaj vse sta v tem času ugotovila?

Ugotovila sva, da naju vsako leto čaka ena novost. Na začetku so nas obiskale gosenice, ki se pojavijo samo v Prekmurju. Potrditev sva dobila povsem slučajno na enem predavanju. Naslednje leto so bili na vrsti modri hrošči, ki so pojedli del borovnic. Vsako leto nestrpno čakamo, da dozori tista prva borovnica. Dela je res ogromno in preko celega leta. Ni počitka. Tudi otroka, pa babica in dedek nama pomagata, kolikor pač lahko.

Imamo ekološki način pridelave, kjer je ne glede na vso tehnologijo, obrezovanje ključnega pomena.

Ekološki način pridelave ima svoje prednosti, vendar predstavlja tudi precejšnjo stopnjo tveganja. Kaj vaju je nagovorilo, da sta izbrala ravno ekološki način? Odločila bi se lahko tudi drugače.

Ko sva se odločala, si tega vprašanja sploh nisva zastavila, saj sva natanko vedela, kaj si želiva. Ameriške borovnice nimajo nekih naravnih škodljivcev, ki bi bili tako invazivni, kot so lahko škodljivci na jablanah.

Največji problem je plevel. Življenjska doba ameriških borovnic je nad 40 let, v kolikor ni voluharjev, ki jih pa imajo zelo radi. Dober rez predstavlja polovico dela in pa stroškov, ki jih lahko imaš v nadaljevanju. Je osnova za vse, kar se zgodi v sezoni, saj si lahko uravnavaš potencial za bolezni in pa škodljivce.

Všeč nama je, ker lahko sadje obiramo in sproti jemo brez skrbi. Brez zadržkov, da bi bilo potrebno še kakšno posebno umivanje. V času nabiranja, dnevno, v nasadu, zagotovo pojemo pol kg borovnic. Pobiramo pa jih zgodaj zjutraj, tja med 6. in 11. uro, v kolikor ni prevroče. Obiramo samo dopoldan, saj se izogibamo popoldanskim uram.

Razlika pa je tudi v okusu.

Včasih imam občutek, kot da bi nekako pozabili na prvotne okuse sadežev. Kot bi se nekako navadili in pozabili, kakšen je dejanski, specifičen okus, ki ga ima posamezen sadež.

Tukaj je prisoten tudi predsodek, da mora biti ekološki sadež slabšega videza. Kar pa ni res. Tudi naše jablane se že nekaj let ne škropijo in jabolka niso ravno majhna ter slabega izgleda. Razlike so morebiti v količini pridelka, ki je manjši, kar pa ne pomeni, da je tudi slabši.

Nektar iz borovnic je poleg marmelade, eden izmed artiklov, ki jih ponujate strankam.

Pri nas imamo poleg svežega sadja tudi ekološke sokove in pa ekološke marmelade.

V našem nektarju je skoraj 70 % borovnic, zaradi česar ima tudi specifičen okus po borovnicah. Gre za čiste borovnice, brez dodatkov ali kakršnega koli drugega zgoščenega soka. Nektar iz borovnic blagodejno deluje na želodec, saj ni tako sladek. Pridelamo ga v manjših količinah.

Ena izmed možnosti, kako do potrošnika, je tudi povezava z zadrugo, ki skrbi za prevzem in prodajo. Ste morebiti že v navezi z Zadrugo Jarina?

Z Jarino do sedaj še nismo sodelovali, tako da glede tega ne moremo kaj dosti povedati, smo se pa večkrat pogovarjali z njimi, ter se enkrat tudi srečali pri nas na kmetiji. Naši prvi vtisi so bili pozitivni, všeč nam je namreč, če se z našimi strankami oz. poslovnimi partnerji osebno spoznamo. Njihovo načelo oskrbe ljudi z hrano pridelano pri lokalnih pridelovalcih hrane je vsekakor odličen primer, kako ponuditi slovenskemu kupcu svežo kakovostno slovensko hrano. Zato smo se z veseljem odločili sodelovati z njimi.

Poleg vaju in dveh otrok, sta na kmetiji še dedek in babica. Dela je veliko, dnevi pa najverjetneje pogosto prekratki. Kaj vaju izpopolnjuje, vama podarja veselje, saj imam občutek, da sta izjemno sproščena in dobre volje. Kaj vama je najbolj všeč v vajinem načinu življenja?

Všeč nama je, ker si lažje splanirava prosti čas. Od sredine junija in do julija smo zasedeni, kasneje pa si vedno vzamemo čas za počitek in dopust. Glede šolskega dela, pa je Mateja otrokom lahko vedno na razpolago, če potrebujeta pomoč.

Kaj bi svetovali ljudem, ki premišljujejo, da bi morebiti doma imeli kakšno sadiko ameriških borovnic?

Borovnice potrebujejo veliko vode, zato jih zalivajte pogosto. Zalivanje je težava, kajti ljudje, ki doma posadijo nekaj sadik, hitro pozabijo, da jih je potrebno zalivat. Posebej takrat, ko borovnice dozorevajo. Če zalivate rože vsak dan, potem ne pozabite na borovnice.

Avtorica: Petra Petravič; Foto: arhiv kmetije Dervarič

**********************************************************************

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.

 

Komentarji uporabnikov
Tagi