Leopold Miš: “V veselem pričakovanju špargljev”

Pisalo se je leto 2004, ko se je Leopold Miš, odločil za prvi nasad ekoloških jabolk na domači kmetiji Eko Miš na Gorjuši, ki jo je v vodenje in upravljanje prevzel od staršev. Opustil je živinorejo in se po prijateljevem zgledu, s katerim sta in še vedno delita ljubezen do jadranja, odločil za ekološko proizvodnjo jabolk. »In tako se je začelo,« poudarja sogovornik, ki ima danes 4,5 ha nasada ekoloških jabolk in hrušk, katerim je dodal še cca 92 ha njive, namenjene gojenju špargljev. V družini so izjemni ljubitelji špargljev, ki jih s pomočjo različnih receptov, v sezoni pojedo tudi do 30 kg, zato je bila odločitev za njihovo gojenje nekaj povsem naravnega. V tem času pa se je tudi odnos ljudi do špargljev izjemno spremenil.

»Pred desetimi leti je šparglje jedla peščica ljudi. Danes pa so izjemno priljubljeni, kar je razvidno tako iz zalog, ki so dostopne kupcem, kakor tudi zanimanje in povpraševanje, ki se v sezoni špargljev poveča.«

Gojeni šparglji so trajnice, katere gojimo na njivskih površinah in rastejo vse tja do 15 let. Njihovo nabiranje je ekonomsko upravičeno tja do 12-tega leta, na kar je potrebno premišljevati o zamenjavi, česar se zaveda tudi Leopold Miš, ki že danes premišljuje in zbira ideje za nove nasade in izzive, ki bodo vsekakor v duhu ekologije.

Torek, 18. 5. 2021
dan za nakup
HRANE LETNIH ČASOV
od 10.00 do 18.00
JARINA
Ulica 7. avgusta 9, Dob

Kaj vas je nagovorilo, prepričalo, da ste se že od vsega začetka usmerili v ekološko proizvodnjo?

Že takrat sem bil zaposlen v Žitu, kjer sem delal na programu ekološke proizvodnje, kar me je spodbudilo k sprejetju odločitve, da česar se bom lotil, bo v duhu ekologije, saj sem tudi sam ekološko usmerjen.

Pri ekološki proizvodnji se med drugim ne uporablja herbicidov, prav tako ne umetnih gnojil in kakršnih koli hormonskih pripravkov. V službi sem imel priložnost pridobiti bogate izkušnje, obiskal sem številne sejme in opazil, da je pričela Evropska skupnost spodbujati in osveščati ljudi glede pomena prehrane. Ne zadošča samo gibanje in pa zdrava miselnost, pomembna je tudi hrana. Kaj in kako jemo. Ekološko kmetovanje mi je resnično blizu in tudi zato sem se tako odločil.

V Leopoldovi družini so izjemni ljubitelji špargljev, ki jih s pomočjo različnih receptov, v sezoni pojedo tudi do 30 kg, zato je bila odločitev za njihovo gojenje nekaj povsem naravnega.

Če upoštevava tako klimatske, kakor tudi druge vrste sprememb, ki so v dobršni meri posledica človeških posegov, je ekološko kmetovanje kar poseben izziv. S pomočjo kemije se sicer povečajo možnosti vpliva in nadzora, prav tako se poveča tudi možnost zaščite pred številnimi nevšečnostmi, vendar najverjetneje na račun kakovosti pridelka.

Res je. Pri ekološki obliki kmetovanja moramo veliko večji poudarek nameniti preventivi, kot pa kurativi. Če nekaj zamudimo, smo zamudili sezono. To se pozna že pri gnojenju. Ko gnojimo sadovnjak z organskimi, ekološkimi gnojili, je sorbcija teh gnojil počasna. Na to moramo biti še posebej pozorni, če želimo ujeti pravi čas gnojenja. Namreč, da je lahko gnojilo dostopno in pridelano v času, ko ga rastlina največ potrebuje, je potrebno zagotoviti pravočasno pognojitev. Zaradi pozebe smo imeli letos kar precej izzivov ter zapletov, saj si nismo mogli z ničemer pomagati, ker je bilo le to vezano na vrsto varovanja in zaščite. Z ekološko obliko kmetovanja je pridelava res da manjša, mislim pa, da je produkt toliko boljši.

Vsekakor je potrebna kar precejšnja organiziranost, velika količina znanja, izkušenj, sposobnost budnega spremljanja ter opazovanja in nenazadnje dobra intuicija, da lahko človek vse to pravočasno in pravilno skoordinira.

Se strinjam. Malo je potrebno tudi znati predvidevati, da ujameš in izkoristiš pravi čas. Vsekakor pa je potrebno imeti srečo. Tudi pri prodaji. Pri nas imamo že kar veliko pridelka in da lahko vse to prodam, mi pomagajo utečeni prodajni kanali, med katerimi je vsekakor Zadruga Jarina. Pridelke spakiramo in pripravimo, nato jih večje količine zaupamo Jarini. Enostavno je preveč, da bi vse to samostojno delal in prav tako samostojno prodajal. Zato sem se odločil in si naredil takšno shemo.

Tudi sadjarji smo se združili v Spes (skupina proizvajalcev ekološkega sadja Slovenije), ki svoje izdelke tržimo pod blagovno znamko Bio s kmetij.

Leopold ima danes 4,5 ha nasada ekoloških jabolk in hrušk, katerim je dodal še cca 92 ha njive, namenjene gojenju špargljev.

Povezovanje in združevanje je pomembno. Na osnovi skupnih vrednot in pa sodelovanja, se gradi pomemben odnos, kjer vključeni akterji ravno s pomočjo prepoznavnosti zastavijo svoje ime pri zagotavljanju tega, za kar se izpostavijo. Kar ima izjemno vrednost, tako pri gradnji zaupanja kakor tudi ohranjanju kakovosti.

Res je. Sledljivost je tukaj večja, saj se natanko ve, kakšna je pot od njive do mize. Le ta je povsem jasna in transparentna. Tukaj je tudi zaupanje, ki se počasi gradi. In ne gre zgolj za trženje nečesa preko nekoga drugega, ampak gre za veliko več. Gre za partnerski odnos, kjer v primeru, da nekomu nekaj zmanjka, vskoči tisti, ki le to ima. To je utečena praksa, ki nam pomaga, da lahko večino svojih izdelkov na ta način tudi prodamo.

Dandanes je ponudba na trgu zares ogromna in veliko je načinov pridelave. Redki pa so tisti, ki so se uspeli v času ohraniti na način, za katerega so se že pred več kot desetletjem tudi odločili. Ki so uspeli vztrajati, trdo delati in verjeti v to, kar jim je blizu. Nekaj je tradicija, če dodava še ime ter kakovost in temu pripiševa še zaupanje, ki se je zgradilo v času, dobimo razloge, zaradi katerih se kupci in odjemalci z veseljem vedno znova vračajo.

Res je. Od avgusta pa vse tja do aprila so naša ekološka jabolka vedno na razpolago, kar pomeni, da stranke vedo, kje jih lahko dobijo. Zadrugi Jarina sem se pridružil že pred desetletjem, v zadnjih dveh letih pa sem sodelovanje še povečal in ojačal. Vsekakor smo veseli in nam je v interesu, da lahko naše izdelke tržimo ravno preko Jarine, saj jih lahko na tovrsten način dlje časa ponujamo našim strankam.

Leopold letno pridela okoli 3 do 4 tone špargljev,

Kaj Vam je pri vašem delu najbolj všeč?

Pričakovanje. Tisto veselo opazovanje in spremljanje nastavkov, na osnovi katerih si nekako ustvarimo sliko, kakšen pridelek lahko pričakujemo. So pa vsi letni časi izjemno zanimivi. Začne se pozimi, ko je na vrsti rezanje in pa opazovanje nastavkov, čemur sledi vzhičeno pričakovanje cvetenja in pa upanje na dobro letino. Včasih se zgodijo tudi hude pozebe, zaradi česar si malo obupan, ampak potem se pobereš, stvari urediš in greš naprej. Zaradi nihanj in sprememb sem se na sadovnjaku odločil tudi za protitočno zaščito, ampak narava nas pogosto prisili, da premišljujemo tudi o drugih opcijah. O dodatnih zaščitah. Zato že sedaj nekako premišljujemo o zaščiti pred pozebo. Zneski so sicer visoki in država nam je s polovičnim plačilom zavarovanja priskočila na pomoč pri zavarovanju sadovnjaka, žal pa špargljev ni mogoče zavarovati.

Investicije so res visoke, zato se brez tiste prave ljubezni do tovrstne pridelave, človek tega ne more lotit. Z ljubeznijo pa se vedno vse začne. V kolikor pa zaradi naravnih nesreč izgubiš tisto ljubezen in pa voljo, ter sočasno še malo obupavaš, kar vsekakor ni prijetno, oboje nekako kmalu znova najdeš. Narava nam ne more vsako leto vsega vzeti, nekaj pa nam ja mora pustiti.

Letno pridelam okoli 3 do 4 tone špargljev, zaradi pozebe pa jih je bilo lani precej manj. Šparglji trenutno dobro rastejo, so v polni rodnosti in računam, da bodo lepo uspevali še cel maj in pa vse tja do sredine junija, morda še celo malo dlje. Še nekaj let, pa bom začel premišljevati o novem nasadu.

Pri ekoloških pridelavah je vsaj 30 % industrije in če želiš preživeti, je potrebno določen del tudi predelati. Leta 2020 je bila pozeba in veliko ekoloških jabolk je bilo poškodovanih, zato sem se odločil za predelavo v eko sok in pa v jabolčni kis. Tudi otroci se naveličajo jesti eno in isto vrsto sadja, šole počasi sledijo trendom in sprejemajo nove izzive. Nekatere so se letos že odločile tudi za šparglje.

Med utečenimi prodajnimi kanali za prodajo Leopoldovih pridelkov je Zadruga Jarina, kjer že več kot 15 let povezujejo izbrane lokalne pridelovalce z ljudmi, ki prisegajo na kakovost z domačim poreklom.

Bi nam zaupali kakšen okusen recept o pripravi špargljev, bralci se ga bodo vsekakor razveselili.

Ravno danes sem slišal res dober recept od svetovalke, ki sem ga takoj preizkusil. Iz srca ji hvala, ker ga doma še nismo poznali in kar lahko rečem je to, da je resnično dober. Vse je hitro pripravljeno.

Skuhate polento in jo položite v pekač. Vanjo potopite trde dele špargljev in povrhu položite losos. Dodate malo soli, vejico rožmarina in vse skupaj prekrijete s folijo ter vstavite v pečico za 20 minut. Po želji lahko dodate še malo solate iz vrta in okusno ter kvalitetno kosilo je že pripravljeno. Ta recept sem že delil, ker je resnično dober.

Kateri recept pa je Vam najljubši in ga doma najpogosteje pripravite?

Radi jemo špargljevo juho, ki je prav tako izjemno enostavna in hitra za pripravo. Trdi del špargljev kuham v vodi in sestavine (krompir, čebulo in česen), ki jih dodam, vedno zmiksam in zalijem s sladko in kislo smetano. Špargljevi juhi se vedno prileže star kruh.

Radi imamo tudi rižoto, ali pa testenine, katerim primešamo šparglje. Obvezno dodamo še čebulo, česen in pa smetano.

Šparglje lahko naredimo tudi kot samostojno prilogo. Za minuto jih kuhamo v slani vodi, ki jo nato odcedimo, dodamo malo putra in priloga je gotova. Poskusite, ne bo vam žal. Pa dober tek.

Avtorica: Petra Petravič; Foto: dr. Franc Habe, Zadruga Jarina

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.

Projekt Lokalno je zdravo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

 

Komentarji uporabnikov
Tagi