Janko Krošelj, družinska kmetija Krošelj: Skrb za otroke nas je spodbudila k pridelavi eko jagod

Družinska kmetija Krošelj se nahaja v neposredni bližini Artič, ki z 217 metri nadmorske višine v Občini Brežice velja daleč naokoli za kraj, poznan po pridelavi najkvalitetnejšega sadja pri nas. Pisalo se je leto 1988, ko so na domači kmetiji posadili prve sodobne nasade jabolk, trenutno pa se s pridelavo sadja ukvarja že četrta generacija družine Krošelj. V urejenih nasadih jablan, breskev, češenj, jagod, malin, sliv in hrušk, se skoraj vsako leto pridruži še kakšna nova vrsta sadja. In ker verjamejo v naravi prijazen način pridelave, določeno sadje in zelenjavo že vrsto let gojijo na ekološki način.

Kaj jih je nagovorilo in jih spodbudilo k preusmeritvi v ekološki način pridelave jagod, smo vprašali našega tokratnega sogovornika, ki je tovrstno odločitev sprejel pred več kot desetimi leti. »Otroci in skrb zanje« odločno pove gospod Janko Krošelj in ob tem doda, »čeprav začetka ni bilo enostavno.« »Največ jagod pojedo otroci. Na naši kmetiji se vse proda sveže, z namenom takojšnje uporabe, zato smo se tudi odločili, da ne bomo več uporabljali kemičnih sredstev«.

Kaj je tisto, kar najmanj vemo ali morebiti napačno vemo glede ekološke pridelave jagod?

Pri ekološki pridelavi jagod se ne uporablja nobenih »ffsjev«, nobenih fitofarmacevtskih sredstev, nobenih kemičnih spojin in nobenih mineralnih gnojil. To je prva stvar pri ekoloških jagodah. Uporabljajo se organska gnojila, v boju proti škodljivcem in boleznim pa homeopatski pripravki.

Koliko časa se že ukvarjate s pridelavo ekoloških jagod?

S pridelavo jagod se ukvarjamo 25 let, več kot 10 let pa z eko jagodami.

Kaj vas je spodbudilo in prepričalo k preusmeritvi v ekološko pridelavo? Kaj ste ob tem opazili?

Za ekološki način pridelave smo se odločili, ker nismo več želeli uporabljati kemičnih sredstev. Jagoda je sadež, ki ga otroci pojedo največ. Na naši kmetiji se vse proda sveže, za kar se da takojšnjo uporabo. Zato smo se odločili, da ne bomo več uporabljali kemičnih sredstev. Da bomo poskusili malo drugače. Na drugačen način. Začetka ni bilo enostavno. Bili smo brez izkušenj in tudi pridelki so bili manjši. Vztrajno smo nadaljevali in ostali zvesti ekološkemu načinu pridelave.

Na kmetiji imate nasade jablan, breskev, češenj, jagod, malin, sliv in tudi hrušk. Vsekakor morate bit izjemno pozorni, neprestano morate spremljat dogajanje in kar se da hitro opazit morebitne spremembe?

Res je. Vsak dan moramo bit prisotni, spremljat dogajanje in se neprestano izobraževat, kajti v ekološki pridelavi ni popravnih izpitov. Ni sredstev, da bi lahko popravljali napake. Za vse mora biti prej poskrbljeno in vse mora biti narejeno.

Ker imamo veliko različnih sadnih vrst, posebno pozornost namenjamo tudi obsegu naših površin. Le te ohranjamo v okviru zmožnosti najboljše oskrbe. Samo tako lahko strankam ponudimo najvišjo kakovost svojih pridelkov.

Predstavljam si, kako pomemben je tukaj ritem. Kako pomembno je ujeti pravi trenutek, kdaj kaj opazovat. Čemu namenit pozornost in kaj videno dejansko tudi pomeni?

Pogoji se spreminjajo in vsako leto je drugače. Vsako leto so drugačne težave. Sčasoma se dobijo izkušnje in je malo lažje, vendar so vedno neke novosti. Zato je zelo pomembno se izobraževat in dobro opazovat. S pomočjo posvetov, nasvetov in izkušenj drugih sadjarjev, je marsikaj lažje.

Kako pogosto menjate nasade ekoloških jagod? Kakšna je rodnost tovrstnih jagod?

Pri nas imamo skoraj 1 ha velik nasad eko jagod. Vsega skupaj tam nekje 85 arov. Površina je kar velika. Maksimalna doba jagod je tri leta, kar pomeni, da se v drugem letu že sprašujemo in tehtamo, ali bi jih pridelovali še eno leto, ali bi morebiti že posadili nove. V tem primeru so stroški sicer višji, vendar je »nove« jagode lažje obirat in tudi pridelek je lepši. Zato na naši kmetiji eko jagode pridelujemo 2 leti, nato jih zamenjamo z novimi.

Jagode potrebujejo kar veliko količino vode.

Brez lastnega vira vode, lahko na pridelavo jagod kar pozabite. Mi imamo zajetje, ki ga napajamo iz potoka, ob tem uporabljamo še dodatno vodo in tako si priskrbimo zadostno količino vode.

Po kakšnem ključu zbirate (nove) sorte jagod, katere boste posadili?

S prehodom na ekološki način pridelave, smo zamenjali tudi sorte jagod. Prvi pogoj je bila odpornost na bolezni, drugi pa okus. Izbrali smo aromatični sorti Dely in Clery. Sadimo samo ti dve sorti jagod in prepričani smo, da sta to najboljši sorti, ki jih lahko dobite pri nas. Jagode so resnično zelo dobrega okusa. Z načinom prodaje, kakršnega imamo mi, je kakovost sadeža bistvenega pomena. Jagoda preprosto mora biti dobra. Ni toliko pomembna količina pridelka, kakor njegova kakovost. Okus. Gre za sorti, ki sta povsem drugačni od tistih, ki jih lahko dobite na policah v trgovinah. Jagode, ki jih kupite v trgovinah, so v precejšnji meri prej obrane. Obirajo se v času, ko še niso toliko zrele, saj tako zdržijo dlje časa. Gre za sorte, ki imajo tudi tršo kožo. V mislih imam jagode, ki jih pripeljejo iz Španije. Preden prispejo na trgovske police, so bile že nekaj dni na poti.

Prednost naših jagod je ravno v kratki poti. Naše jagode so danes pobrane, jutri pa bodo že pri vas. Kljub temu, da je bila naša jagoda v času obiranja bolj zrela, bo zdržala še nekaj dni, preden bo segnila.

Če dobite svežo jagodo, mora le ta na hladnem zdržati zagotovo 5 dni.

»Prednost« manjših jagod je v okusu, večje pa imajo na svoji strani velikost. Ali ljudje še vedno nekako raje kupujemo z očmi?

Zagotovo. Ko stranke poskusijo naše drobne jagode, jih prepriča okus. Dokler človek ne poskusi, ne more vedet, da so lahko majhne jagode izjemno okusne.

Pravijo, da je najboljša jagoda sveže zjutraj obrana.

Res je. Pot je izjemnega pomena. Prav tako trud, ki je vložen v to, da je pot do kupca čim krajša. Pomemben je čas. Ni vseeno, ali je bil sadež danes nabran, ali je bil že nekaj časa nekje shranjen.

Kje naredimo največ napak, ko obiramo jagode? Morebiti sadež kdaj premočno in sunkovito odtrgamo in s tem poškodujemo prihodnje »nastavke«?

Pri obiranju je potrebno bit pazljiv. Zlasti zahtevno je obiranje šopov. Ko je na enem peclju več jagod, ki so na različni stopnji zrelosti. Ena je morebiti že zrela, medtem, ko so ostale še zelene. Če oseba med obiranjem ni pazljiva, lahko nemudoma uniči cel šop. V primeru, da jagoda še ni zrela, se prav tako naredi določena »škoda«, saj le ta ne bo pritegnila pozornosti strank in jo bo težje prodati. Pri jagodi je potrebno počakat, da res dozori. Če imate doma jagode, jih obirajte, ko bodo res zrele.

Kakšno je vaše sodelovanje z zadrugo Jarina?

Trudimo se, da bi čim bolje sodelovali, saj nam je v interesu, da bi naše jagode čim prej prišle do potrošnika. Škoda je, da bi s čakanjem na trgovskih policah izgubile svojo vrednost.

Avtorica: Petra Petravič

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce, ki jih predstavljamo na našem portalu. Z letošnjim letom je vzpostavila novo kratko verigo s 14 -timi ekološkimi slovenskimi kmetijami. Poleg trgovine v Dobu, ki je odprta dvakrat tedensko in kamor redno prihajajo ozaveščene stranke, ki pričakujejo ponudbo kvalitetno pridelane hrane, v zadrugi Jarina želijo nadgraditi ponudbo z novimi slovenskimi dobavitelji. Hkrati pa so javni zavodi zavezani vključevati 15 % eko pridelanih živil v svoje jedilnike.