Degustacija večkrat nagrajenega ekstradeviškega oljčnega olja

Mladi oljkar Danijel Stojkovič Kukulin prihaja iz Kopra, kjer v slovenskem delu Istre obdeluje že več kot tristo oljčnih dreves. V kratkem namerava nasad oljk še povečati za dodatnih 150 dreves. Danijel Stojkovič Kukulin, po izobrazbi doktor molekularne genetike in biotehnologije, se je v pridelovanju oljk znašel bolj kot ne slučajno, saj je podedoval manjši oljčnik, ki mu je sčasoma ponudil priložnost, da je lahko iz hobija postopoma razvil tudi dejavnost. Osvojeno znanje, trdo delo, izkušnje in pa vztrajnost so ga pripeljale do številnih nagrad in priznanj, ki jih je prejel za ekstradeviško oljčno olje, katero močno odstopa od olj, kakršnih smo bili vajeni.

Večkrat nagrajeno ekstradeviško oljčno olje, ki ga boste na tržišču našli pod blagovno znamko QQLYN, boste lahko v torek, 16. januarja 2024, v dopoldanskem času poizkusili tudi vi. Lepo vabljeni v trgovinico Zadruge Jarina, v Ulico 7. avgusta 9, v Dob pri Domžalah, kjer se boste lahko na lastne oči prepričali o kakovosti oljčnega olja in balzamičnega kisa. Slednji se tako po kakovosti, kakor tudi po zdravilnih učinkih, skuša približati znanemu in priznanemu tradicionalnemu balzamičnemu kisu iz Modene, le da je cenovno dostopnejši.

Danes ste priznan oljkar s kar nekaj nasadi oljk v slovenskem delu Istre, z oljarno in pa nagrajenimi produkti. Kakšni spomini vas vežejo na začetek vaše oljkarske poti?

Pred leti sem podedoval manjši oljčnik in se nekako pričel ukvarjati z oljkami. Začetka je bilo kar težko, saj sem potrebno znanje ter izkušnje pridobival spotoma in tudi s pomočjo drugih. Postopoma se je iz hobija razvila dejavnost in zadnjih nekaj let sem znanje in pa energijo usmeril tudi v oljarno. Za kakovosten končni produkt šteje namreč vsaka malenkost.

Veliko smo delali na razvoju in prišli do točke, ko predelamo specifično olje, ki ga drugi nimajo. Če pogledava malce v preteklost, v rimske čase, so se najdražja in najbolj cenjena oljčna olja takrat uporabljala v zdravilne namene, za proizvodnjo zdravil in pa kozmetike. Olja (Oleum aestivum – »poletno olje«) so bila proizvedena iz oljk, ki so jih obirali zelo zgodaj. Tudi sam sem poskusil narediti olje iz zgodaj obranih oljk in pri tem ugotovil, da je olje resnično kakovostnejše. S pomočjo prijateljev in družine, smo v minulem letu ročno obirali oljke že septembra, letos pa jih nameravamo že konec avgusta.

Ročno obiranje oljk se pozna tudi pri končni kvaliteti olja, saj je le to kakovostnejše. Zadnja leta smo se usmerili tudi v razvoj oljarne, ki je eden izmed ključnih postopkov, kako iz oljk pridobiti kar se da največ. Največ arome in pa največ zdravilnih učinkovin.

Olje z najboljšimi organoleptičnimi lastnostmi in veliko vsebnostjo zdravilnih učinkovin v velikem delu nastane v oljarni. Za kar se da največjo kakovost olja, so potrebni tako pravilni postopki, kakor tudi naprave. Vsaka malenkost namreč vpliva na končni produkt. Temperatura, oblika in hitrosti nožev v oljarni, sestava plinov v postopku predelave itd.

Zadnja leta skušamo optimizirati in uvesti več inovacij v predelavo, saj si želimo pridobiti specifično olje, kot ga nima nihče na svetu.

Vsako leto se pojavijo napovedi o letini, vendar praksa kaže, da se napovedi kdaj pa kdaj izkažejo tudi za malce »prenapihnjene«. Kakšna je bila zadnja letina?

Lanska letina je bila ena najslabših letin zadnjih nekaj let. Tako glede količine, kakor tudi glede kakovosti oljk. Količinsko gledano je bilo oljk precej malo. Veliko je bilo glivičnih bolezni, v večjem obsegu se je pojavila tudi oljčna muha in letina je bila tako med slabšimi.

Pridelujete ekološko ekstra deviško oljčno olje z visoko vsebnostjo polifenolov, ki je dobilo številne nagrade in tudi priznanja. Kje se najbolj pozna, oziroma pride do izraza njegovo zdravilno učinkovanje?

Načeloma se oljčno olje lahko uporablja pri skoraj vsaki jedi. Omejitev uporabe bolj kakovostnih oljčnih olj je predvsem njegova cena. Če oljke obiraš ročno, so zgodaj obrane in imajo v sebi veliko manj olja ter so predelane in pakirane v hitrem času in pod optimalnimi pogoji, je cena takega olja seveda precej višja. V kulinariki se taka olja vsekakor začuti, saj se ne »skriva«, ampak poudari okus hrane s širokim spektrom okusov iz oljk. Sicer ga stranke najpogosteje uporabljajo zaradi njegovih zdravilnih učinkov. Običajno se ga jemlje zjutraj z žličko na tešče.

V ponudbi imate tudi balzamični kis, ki je precej inovativen in ga bodo stranke lahko prav tako poizkusile na torkovi degustaciji v trgovinici Zadruge Jarina v Dobu pri Domžalah.

Balzamični kis smo razvijali zadnje tri leta. Obiskovalci bodo imeli najprej priložnost prisluhniti kratki predstavitvi »zgodovine« balzamičnega kisa. Nato bo čas za pokušino različnih tipov in kategorij balzamičnih kisov, od cenejših industrijskih do prestižnega tradicionalnega balzamičnega kisa iz Modene, ki ga prodajajo po 800 EUR/l.

Kot zaključni del degustacije pa je predvidena predstavitev našega kisa, ki je proizveden v krajšem času kot je proizveden kis iz Modene s postopkom, ki smo ga sami razvili. Z našim balzamičnim kisom se poskušamo tako po kakovosti, kakor tudi po zdravilnih učinkih približati znanemu in priznanemu balzamičnemu kisu iz Modene, le da je cena našega kisa dostopnejša.

Lepo vabljeni v torek, 16. januarja 2024, med 10. in 12. uro na degustacijo ekstra deviškega oljčnega olja in pa balzamičnega kisa, ki bo prva v nizu letošnjih degustacij, ki jih za obiskovalce pripravljajo v trgovinici Zadruge Jarina v Dobu pri Domžalah. Tudi v letošnjem letu želijo obiskovalcem ponuditi novo, dodatno in še bogatejšo priložnost za lažje spoznavanje s sezonskimi, lokalnimi ter na naravi prijazen način pridelanimi in predelanimi sezonskimi živili. V ponudbi bodo imeli tudi eko limone, eko pomaranče, eko mandarine in jabolka sorte Topaz.

Stojnica in lično urejena notranjost trgovinice Zadruge Jarina v Dobu pri Domžalah sta z bogato ponudbo sveže lokalno pridelanega sadja in zelenjave, postali priljubljeno stičišče ljubiteljev svežine, pristnih in bogatih lokalno pridelanih domačih okusov. Degustacije pa predstavljajo dragoceno priložnost za pridobitev novih znanj in izkušenj.

Avtor: Petra Petravič; Foto: Danijel Stojkovič Kukulin